Moralna filozofija 2015/2016

MORALNA FILOZOFIJA 2015/2016

2. semester; sreda:
13:00-14:40 – pred. 325
14:40-16:20 – pred. 434

Vsebina predmeta:
V okviru predmeta bodo v letu 2015/2016 predstavljena temeljna vprašanja moralne filozofije, posebej pa tista, ki so vezana na moralno psihologijo in moralno fenomenologijo:

  • moralna motivacija in delovanje
  • psihološki vidiki moralne presoje, kognitivna znanost
  • vprašanje relativizma moralnih sodb
  • eksperimentalna filozofija in moralnost

 

Obveznosti študenta: Študent mora aktivno sodelovati pri predmetu, kar izkazuje njegove prisotnost na predavanjih in sodelovanje v razpravi (predstavitev enega teksta). Za aktivno sodelovanje med letom se šteje, če je bil študent prisoten vsaj na 75% seminarskih srečanj. Ti študenti pridobijo oceno na podlagi sodelovanja. Če je bil študent prisoten vsaj 50% srečanj , bo na ustnem izpitu dobil vprašanje iz seminarskih tekstov oz. obravnavane snovi. Študent, ki ni obiskoval predmeta, ni izpolnil pogoja sodelovanja ter v tem akad. letu ne more pridobiti ocene pri predmetu. Študent se mora tudi v primeru, da je opravil vse obveznosti in izpolnil pogoj prisotnosti, prijaviti na izpitni rok, da se mu lahko vpiše pridobljena ocena.

Branje seminarskih tekstov – razpored:

Povezava do datotek – teksti za seminarsko branje (up. ime in geslo dobijo študenti na predavanjih)

ZeroPointandI

nzeropoint22816

MT1_Razseznosti metaetike

Terry Horgan. Injecting the Phenomenology of Agency into the Free Will Debate

Terry Horgan. Handout – Injecting the Phenomenology of Agency into the Free Will Debate

Terry Horgan. Mental Causation and the Agent-Exclusion Problem Final

Terry Horgan. The Phenomenology of Agency and Freedom Draft 6

veber

MT6_Teorija zmote_JLMackie

Fromcurrenttogenuinemoraljudgment

 

Vsebina predmeta 2015/2016:

2.3.2016.
Nicelna tocka in jaz. Intencionalnost, predmet, vsebina. Spoznavno: predstave, misli; dejanja, etika: custva. Subjektivnost: bistveni indeksikal in jaz*. Intencionalnost, fenomenologija. Zorni koti nicelne tocke: Obcutkovno zaznavno izkustvo. Izkustvo voljne dejavnosti.

9.3.2016.
Nicelna tocka in jaz. Razseznosti nicelne tocke: cutno zaznavna, izkustvo svobodne dejavnosti: bistvena izbira. Svobodna volja: svobodnjaki, trdi nezdruzljivezi, zdruzljivezi. Predmetnostna teorija, oseba, bog. Dozivljaji, vsebina, dej. Predstava: pristonost, nepristnost. Dozivljaji: umski (predstave, misli), nagonski (custva /ugodje, neugodje/. stremljenja. Clovek, vrednote.

16.3.2016.
Sade, Nietzsche, spet Lacan in zapreceni predmet mali a. Custva: dojemalna, osvajalna; reaktivno vrednotenje (ljubezen-sovrastvo, molitev), presojevalno vrednotenje (spostovanje-zanicevanje, cescenje). cloveska volja: dej iz cloveka. Trpnost, dejavnost. Metoda samoopazovanje. Vrednote, najstva, stremljenja. Predmetnostna teorija, zadevanje, osebnost.

23.3.2016.
Moralna sodba: subjektivna, objektivna. Vrednotenje, dejavnost. Svobodna volja: svobodnjaki, deterministi, zdruzljivezi. Moralnost, najstvo, vrednote. Pristna moralna sodba: dejavnost, ne opisuje; fenomenoloski temelj, kot objktivno. Psiholoski dozivljaji: spoznavni: predstave (predmeti), misli (objektivi); custva: zelje (deziderativi), stremljenja (dignitativi). Vrednote, najstva. Kognitivizem (prepricanje, opisuje, R/N), realizem; nekognitivizem, nerealizem. Teorija zmote.

30.3.2016.
Moralna sodba: pristna, filozofska. S-P. Vrednotenje. Svobodna volja: svobodnjaki, deterministi, zdruzljivezi. Nicelna tocka: izkustvo voljne dejavnosti, preteklosti in vnaprejsnjosti, zelje, razlogov. Prostor razlogov, vzrokov. Racionalnost: prakticna, teoreticna prepricanje. Mereologija, neodvisnost. Kognitivizem prepricanja opisujejo, R/N, realizem lastnosti. Nekognitivizem custva irealizem. Ekspresivizem, predpisnost. Psiholoska izkustva: spoznavna, predstave, misli; custvena zelje stremljenja vrednote najstva.

6.4.2016.
Fenomenologija dejavnosti in svobodna volja. Voljna dejavnost, jedrna zmoznost, lahko bi storil drugace. Frankfurt. Razseznosti svobodne volje: fenomenologija, pojmi, spoznanje, metafizika, morala. Svobodnjaki, deterministi, zdruzljivezi. Uvid Pojem Pogoji zadovoljitve fenomenologije svobodne volje. Ali ima fenomenologija svobodne volje svobodnjaske pogoje zadovoljitve? Ali ima fenomenologija svobodne volje zdruzljivostne pogoje zadovoljitve?

13.4.2016.
Nas svet. 1. Kaksen je nas svet? 1a. Svet obstaja neodvisno: en. 1b. Kompleksnost sveta. 2. Kako spoznavamo svet? 2a. Marsikaj kar postavljamo o svetu je resnicno, cetudi morda ne onbstaja v zadnjem smislu. 2b. Resnica je posredno ujemanje. Metafizicno lahkotne postavke. Nenakljucnost sestavljenosti. Nejasnost. Brezmejnost. Individualisticni, kolektivisticni sorites niz. Prevrednotenje. Tocke, podrocja, gmota. Obstoj: ontologija. Ob-stoj: onticno. Svoboda in zamera. Izbira. Odgovornost za dejanja. Svoboda: negativna, pozitivna (moznost izbire, izvor dejanja, nadzor). Determinizem.

20.4.2016.
Gmota, popolnoma jasni predmet, nejasni predmet. Ontologija: obstoj. Onticno: ob-stoj. Skromni realizem. Nejasnost: individualisticni, kolektivisticni normativni pritiski. Brezmejnost. Monizem: eksistencni, prednostni. Normativnost v svetu. Svet je jasen. Jezik in misel sta nejasna. Kvazi realizem, kognitivisticni ekspresivizem. Religija, egoizem.

4.5.2016.
Zmerna trorija zmote in nekognitivizem. Argument za kognitivizem. 1. IZkustvo obicajnih moralnih sodb meri na objektivnost: 1a objkektivni zorni kopt (R/N), 1b zorni kot kategoricnega imperativa. Pr2 Edini alternativi kognitivizmu: nekognitivizem, opisni naturalizem. Pr3 Nekognitivizem odpove pri 1a. Pr 4 Opisni naturalizem odpove pri 1b. .: Le objektivisticni kognitivizem je vb redu za fenomenologijo obicajnih moralnih sodb. Kognitivizem, prericanja, fenomenologija. Cudnost<: nezvedljiva normativnost. 1. Fenomenologija, 2. Psihologija. 3. Ontologija. 4. Semantika. Prpojektivizem, nekognitiviozem, realizem, zmota. Hagerstrom: ideje, obcutki. Zmertna teorija zmote: drugotna prepricanja, nekognitivizem.

11 5.2016.
Fenomenoloski argumenti. Argument cudnosti. Fenomenologija, psihologija, ontologija, semantika. Vera in avtoriteta. Zmotna spoznavna teorija vere: ni obicajnih razlogov za prepricanja, dejstva. Jezikovna igra.

18.5.2016.
Zmerna teorija zmote in nekognitivizem. Argument za kognitivizem: prepricanja R/N, opis. Ontoloska teza: N, niti N niti R: obicajna teorija zmote. Zmerna teorija zmote. Hagerstrom ideje obcutki, moralne sodbe. Prva raven: prepricanje, zdravi razum, prva oseba, ohrani se semanticna vrednost. Druga raven: prepricanja, v zmoti, razmislek, tretja oseba. Ekspresivizem. Fenomenologija, psihologija, ontologija, semantika. Kognitivisticni ekspresivizem. Je-prepricanje, naj-prepricanje: zavezanost. Objektivnost in fenomenologija: osvetljujoci razlogi, sebi ne dajemo prednosti.

25.5.2016.
Descartes in vera. Temeljna prepricanja. Utemeljeno prepricanje: spoznavna zmnoznost pravilno deluje v skladu s pravo funkcijo; subjekt je v okolju za katerega je bila spoznavna oprema izdelana; namen je dojemanje resnice. Vera -> Janezov spoznavni aparat pravilno deluje. Racionalno nestrinjanje: sprava, ostanem na svojem, Zmota: klasicna, zmerna. Prepricanje: smoter: resnica <- objektivno mozna prepricanja na dani razvidnosti <- spoznavna obcutljivost <- splosna moznost tvorbe spoznavnih dozdevkov. Zmota: razmisljujoca, obicajna raven. Kognitivisticni ekspresivizem. Je-prepricanja, naj-prepricanja: psihologija. Opis: semantika. Naravnanost, izraz. Objektivnost: razlogi, sebi ne dajem prednosti.
1.6.2016.
Rawls in vera. Tancica nevednosti. Razlike in skupno dobro druzbe. Nacelo minimuma. Umna druzba, razlogi. Izlkljucitveno, vkljucevalno, zmerno vkljucevalno stalisce. Spoznavna analiza prepricanj: vsebina, dej. Etika kreposti, nacel. Morala: nacela, vrednote, kreposti. Ljubezen. Zmarna teorija zmote in nekognitivizem.

 

Prisotnost

Bizjak Rihard 1
Flajs Ziga 14
Flere Miha 18
Golouh Zarja 23
Hlacar Tadja 23
Hrovat Marko 22
Hrovat Miha 22
Hudoklin Metka 1
Jambrovic Tadej 6
Jesovnik Martina 1
Klinec Nina 24
Klobucar Andrej 2
Krivec Jaros 22
Makovec Klemen 23
Orehek Anja 19
Pavliha Gal 22
Pavlin Gasper 2
Pinteric Martina 2
Plansak Anemarija 16
Podobnik Eva 23
Polanic Petra 22
Policnik Klara 2
Radicevic Sandra 8
Radovanovic Maja 23
Skocir Manja 23
Stepisnik Timi 1
Sabjan Sara 19
Srot Jasa 14
Subic Blaz 22
Svajncer Vrecko Zmago 21
Tomazic Amadeja 22
Vogrin Aljaz 14
Zagar Marjeta 8
Zega Hana 8

 

 

Študijska literatura
Potrč, Matjaž (2004) Dinamična filozofija, Ljubljana: ZIFF.
Potrč, M. in Strahovnik, V. Practical Contexts, Frankfurt: Ontos-Verlag, 2004.
Potrč, M., Strahovnik, V. in Lance, M. Challenging Moral Particularism, Routledge, New York, 2007.
Strahovnik, Vojko (2009) Moralne sodbe, intuicija in moralna načela, Velenje: IPAK.
Potrč, Matjaž “The Person and the Good” v JUHANT, Janez (ur.) in ŽALEC, Bojan (ur.) Person and Good Man and His Ethics in the Postmodern World. Berlin 2006: LIT Verlag, Theologie Ost-West, Band 6: str. 229-240.
Potrč, Matjaž, Strahovnik, Vojko. Meinongian theory of moral judgments. V: SCHRAMM, Alfred (ur.). Meinong studies. Frankfurt: Ontos, cop. 2005-<2009>, str. 93-122.
Strahovnik, Vojko “Teorija zmote: moralni kognitivizem in irealizem”, Analiza, 2008. Analiza, Letn. 12, št. 1/2 (2008), str. 49-67.
Strahovnik, Vojko. “Oris moralnega partikularizma.” Analiza 3/2004, str. 33-55.
Strahovnik, Vojko.”Moralna filozofija R. M. Harea : univerzalni preskriptivizem in utilitarizem dveh ravni” Analiza Letn. 13, št. 1/2 (2009), str. 47-62.