red. prof. dr. Matjaž Potrč, 2. semester; sreda: 13:00-14:40 – pred. 325, 14:40-16:20 – pred. 434
Vsebina predmeta: V okviru predmeta bodo v letu 2018/2019 predstavljena temeljna vprašanja etike in moralne teroje, posebej pa tista, ki so vezana na vprašanje obstoja od nas neodvisne moralne stvarnosti, pomena moralnih sodb, naturalizma in etike, moralnega upravičenja in moralnega izkustva. Hkrati bomo sledili razvoju moralne filozofije v 20. stoletju glede na poglavitne avtorje: Moore – Prichard – Ross – Ayer – Stevenson – Hare – Mackie – Harman – Gibbard – Blackburn – Railton – Brink – Kalderon – Joyce – Horgan – Timmons.
Obveznosti študenta: Študent mora aktivno sodelovati pri predmetu, kar izkazuje njegova prisotnost na predavanjih (75%) in sodelovanje v razpravi, branje seminarskih tekstov, priprava 2 izročkov (vedno na temo napovedanega semin. branja in ne za nazaj, rok: do 29. 5. 2019) in kratkega končnega eseja (rok 29. 5. 2019). Ti študenti pridobijo oceno na podlagi sodelovanja in ocen za izročke in esej. Če je bil študent prisoten vsaj 50% srečanj ter opravil vsaj del obveznosti, bo na ustnem izpitu za končno oceno dobil dodatna vprašanja iz seminarskih tekstov. Študent, ki ni obiskoval predmeta in ni izpolnil pogojev sodelovanja, v tem akad. letu ne more pridobiti ocene pri predmetu.
Izroček: 1 tipkana stran, povzetek ključnih trditev in argumentov v seminarskem besedilu v obliki alinej in/ali strukture argumentov; se pripravi vnaprej in odda na začetku predavanja za besedilo, ki je takrat seminarsko branje. Pričakuje se, da bo študent tudi posebej aktivno sodeloval v razpravi o tem branju.
Končni esej: dolžina 1600-2000 besed; esej na eno izmed tem, ki so bile obravnavne na predavanjih; rok oddaje: do ponedeljka, 29. 5. 2019 (brez izjem) v iztisnjeni obliki na predavanjih.
Vsebina predmeta 2018/2019 – razpored in teksti za seminarsko branje:
Vsa besedila so iz knjige: Moralna teorija: o naravi moralnosti (V. Strahovnik; Aristej 2016), ki je na voljo v knjižnici in v knjigarni FF.
Uvodno predavanje (20.2.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: UVOD: RAZSEŽNOSTI MORALNE TEORIJE (27.2.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: MORALNI NENATURALIZEM: G. E. MOORE (6.3.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: INTUICIONIZEM: H. A. PRICHARD IN W. D. ROSS (13.3.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: EMOTIVIZEM: A. J. AYER IN C. L. STEVENSON (20.3.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: PRESKRIPTIVIZEM: R. M. HARE (27.3.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: TEORIJA ZMOTE: J.L. MACKIE (3.4.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: MORALNI RELATIVIZEM: GILBERT HARMAN (10.4)
V. Strahovnik_Moralna teorija: EKSPRESIVIZEM NORM: ALAN GIBBARD (17.4.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: KVAZI-REALIZEM: SIMON BLACKBURN (24.4.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: . NATURALISTIČNI REALIZEM: ZVEDBENI (PETER RAILTON) IN NEZVEDBENI (DAVID BRINK) (8.5.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: MORALNI FIKCIONALIZEM: MARK KALDERON IN RICHARD JOYCE (15.5.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: KOGNITIVISTIČNI EKSPRESIVIZEM: TERRY HORGAN IN MARK TIMMONS (22.5.)
Vsebina predmeta 2016/2017:
20.2.2018 Moralna filozofija: Metaetika (narava, bistvo moralnosti), normativna etika (vrednote, dopustno, nacela, norme, vsebine moralnosti), uporabna etika. Moralna teorija (metaetika, struktura moralnosti: vrednote (teleolosko), nacela (dolznosti, deontolosko), vrline (vrlinska teorija). Koliko temeljev ima moralnost: monizem, pluralizem (prima facie dolznosti), partikularizem. DOBRO (vrednote; posledicizem, korist, dobrobit: moralno pravilno je tisto dejanje ki privede do najvec dobrobiti). PRAVILNO (nacela, dolznosti). VRLINE (znacaj). Moralna: teorija, vsebina (Moore). Pomen (semantika). Obstoj (ontologija). Spoznanje (epistemologija). Moralna psihologija (psihologija moralnih sodb, motivacija). Moralna fenomenologija (izkustveni vidiki). Je-prepricanje, naj-prepricanje. Holizem, abdukcija. Vsebina: izrecna, v zmoznosti, oblikovna. Vap =def p&Pap&Uap. Vednost je razvidnost. Moralne sodbe: custveni odzivi, prepricanja (razlogi). Kognitivisticni ekspresivizem.
27.II.2019. Moralna teorija. Metaetika. Metafizika. Semantika (moralne sodbe: prepricanja (R/N), naravnanosti). Epistemologija. Psihologija. Fenomenologija. Kognitivizem, nekognitivizem (emotivizem, predpisnost, ekspresivizem norm, navidezni realizem).
6.III.2019. Moralni nenaturalizem: moralne lastnosti niso naravne lastnosti. Pomen (semantika): pojmi. Obstoj (metafizika, ontologija). Vrednote (dobro); nacela (pravila: zapovedano, dopustno, prepovedano); znacaj (vrlina). Posledicizem (dobro). Kaj dobro pomeni? Obstoj lastnosti dobrega. Naturalisticna zmota (teza); pojem/lastnost dobrega enaka lastnosti N (koristnost, srecnost, v skladu z vrednotenjem skupnosti, sluzi mojim interesom (naravne lastnosti); bozja zapoved (metafizicna etika)). Argument iz odprtega vprasanja. Ce lastnost M = N, potem sta izraza sinonimna. X je N, toda ali je tudi dober? Lastnost N ni dobro. Lastnost dobrega je sui generis temeljna, enostavna. Pojem dobrega je enostaven, nerazclenjiv. Spoznanje, intuicija: glede vrednosti neposreden uvid: neodnosna vednost, miselna osamitev. Organske celote vs posledicizem. Istovetnost lastnosti ni sinonimnost izrazov. Ni argumenta. Dobro normativno (ni opisno). Vprasanje se zdi odprto, ker je opisno; zaprto normativno. Inyuicionizem, emotivizem. Monizedm, pluralizem, posamicnost; intuicionizem. Tramvaj: deontika. Holizem, dve dogmi empirizma.
13.III.2019. Avtonomija, utilitarizem. Nacelo neskodovanja, dobrodelnosti, clovekovega dostojanstva. Eno nacelo, vec (moralna intuicija). Intuicionizem: moralna stvarnost, moralna dejstva; spoznavni dostop, moralna intuicija. Temeljna vednost, neposredni uvid; kar izpeljemo. Vednost je resnicno upraviceno prepricanje. Skladje. Intuicionizem razsiri obseg neposredne vednosti: pluralizem. Neskodovanje, zvestoba besedi. Avtonomija, dostojanstvo, neskodovanje, dobrobit. Neodvisni temelji moralnosti, mozni konflikt, posamezni primer. Intuicionizem, pluralizem. Prima facie dolznosti. Moralne sodbe: prepricanja, custva. Dolznosti: prima facie, dejanske. Intuicionizem: zaznavni, dogmatski, filozofski.
20.III.2019. Emotivizem. Moralne sodbe: pomen (izražajo naše čustvene naravnanosti do predmeta teh sodb, nimajo resničnostnih pogojev, niso R/N); psihologija (nekognitivna stanja: čustva, zelje, ukazi, smer od sveta k dejavniku (kognitivna stanja smer od dejavnika k svetu)). Goni, predstave (osnove), misli (dejstva), custva (vrednote), stremljenja (najstva), razpolozenja. Naperjenost, nagonski dozivljaji. Najstveno prepricanje, vest (prica) intuicija, razvidnost. Izrazna teorija. Nagonska pamet (dejavno)(etika). Vest: uvid, razvidnost; posamicne situacije; moralna motivacija. Veber 1923 Etika: logika nagonske pameti, nauk o pravilnem vrednostnem custvovanju in stremljenju. Problem Frege-Geach. Sklepanje. Raba: zatrjena (izrazna), nezatrjena (sprasujemo, dvomimo, porocamo, pogojujemo). *? p -> q, r .: q. Teorija pomena (zatrjeno, nezatrjeno). Nestrinjanje (prepričanja, naravnanosti). Prostor: vzrokov (oblikovna vsebina, dinamicni razlogi v pokrajini), razlogov (barvna osvetlitev: normativnost, upostevanje).
27.III.2019. Predpisna teorija. Moralne sodbe. Spoznavni pristop: prepricanja, R/N. Nespoznavni pristop: custva, ni R/N. Utilitarizem: dejanj, pravil (vednost, resnicno mnenje). Posplosljivost, predpisnost. Fanatik, akratik, amoralist. Druzbeni intuicionizem. Filozofska metodologija, eticna analiza, moralna metodologija, normativna eticna teorija.
3.IV.19. Teorija zmote.
10.IV.19. Moralni relativizem. Moralne sodbe R/N. p Kultura 1 R, K2 N, K3 N. Kognitivizem, prepričanja. Opisnost. Kontekstualizem: moralno dopustno, pravilno. Partikularizem. Strpnost. Moralni realizem: obstoj od nas neodvisne moralne stvarnosti. Moralne lastnosti in dejstva, vzročno in razlagalno pomembna. Argument iz vzročne in razlagalne odvečnosti. Relativizem: delovalca, presojevalca. Notranji razlogi. Mešana stalisca. Teorija zmote: kognitivizem in nerealizem (standardno kognitivizem in realizem, nekognitivizem in nerealizem. Kvalitativni doživljaji avtoritete moralnih razlogov -> obstoj moralnih dejstev. Neopisni kognitivizem: neopisnost in pristna prepričanja. Fikcionalizem: opisnost in neprepricanjske naravnanosti. Tradicionalni kognitivizem (realizem, teorija zmote): pristna prepričanja in opisnosti. Tradicionalno nekogntivizem: neopisnost in neprepricanjske naravnanosti.
17.IV.19. Ekspresivizem norm. Moralne sodbe so izraz sprejemanja sistema norm. Niso prepricanja, niso R/N, ne opisujejo. (Emotivizem: moralne sodbe so izraz custev.) “Dejanje A je moralno nedopustno. Razumnost (krivda, jeza, zamera): i. Objektivnost, resnica, ii. Ekspresivizem: sistem norm, ki ga sprejemam, ne dopusca A. Izraz, motivacija. Frege-Geach: pogojnik, nezatrjen, izraz, zavezanost; dejstveno-normativni svet (w,n). Tvorba prepricanja je siroko dejavna. Izkustvo, dejavnost: jaz kot izvor, izbirnost, namernost, barvna osvetlitev, motivacija, zaradi razloga. Spoznavni voluntarizem. Navidezni realizem.
24.IV.19. Kvazirealizem. Teorija zmote. Kognitivizem: opisi, realizem (obstoj moralne stvarnosti), prepricanja. Nekognitivizem: niso opisi (izrazi custev, predpisi), irealizem (ni moralne stvarnosti), niso prepricanja (custva, zelje). Frege-Geach: zatrjena, nezatrjena raba. Razlicna raba, razlicni pomen, sklepanje ni veljavno. Logicno veljavno sklepanje; moralna obcutljivost: ni logicno veljavno sklepanje. Varcnost. Pripovedni pristop. Siroka spoznavna dejavnost. Dejanje: smotrno, izbirnost. Tvorba prepričanja: smoter resnica zanesljivost, objektivna razvidnost, subjektivna spoznavna občutljivost, spoznavni dozdevki.
8.V.19. Naturalisticni realizem: zvedbeni, nezvedbeni. Naturalizem: metodoloski, vsebinski. Argument odprtega vprašanja, naturalisticna zmota. Argument moralne zemlje dvojcice. Opredelitve: predrugacitvene, odstranitvene. Pomen in lastnosti (voda = H2O).
15.V.19. Pripovedni pristop: nerealizem, razlagalni; prevratni, nadgradnja teorije zmote. Tvorba prepricanja, predsodki, kot da. Bioetika, antipsihiatrija.
22.V.19. Kognitivisticni ekspresivizem. Barvna osvetlitev pri tvorbi prepričanja in predsodki. Prepricanja: holisticna (oblikovna vsebina), abduktivna (hipoteza glede na najboljso mozno razlago). Podobnost. Upraviceno prepricanje: propozicionalno (razvidnost, oblikovna vsebina, imeti upravicenje); doksasticno (barvna osvetlitev, zavest, biti upravicen: upostevanje). Modularnost. Primerki, tipi. Behaviorizem, funkcionalizem. Vap =def p&Pap&Uap.
29.V.19. Pregled metaetike, emotivizem, kognitivisticni ekspresivizem, Frege-Geach problem.
Prisotnost in obveznosti
(v arhivu prof. Potrča)
Izpitna literatura
Potrč, Matjaž (2004) Dinamična filozofija, Ljubljana: ZIFF.
Strahovnik, Vojko (2016) Moralna teorija, Maribor: Aristej.
Potrč, M. in Strahovnik, V. Practical Contexts, Frankfurt: Ontos-Verlag, 2004.
Potrč, M., Strahovnik, V. in Lance, M. Challenging Moral Particularism, Routledge, New York, 2007.
Strahovnik, Vojko (2009) Moralne sodbe, intuicija in moralna načela, Velenje: IPAK.
Potrč, Matjaž “The Person and the Good” v JUHANT, Janez (ur.) in ŽALEC, Bojan (ur.) Person and Good Man and His Ethics in the Postmodern World. Berlin 2006: LIT Verlag, Theologie Ost-West, Band 6: str. 229-240.
Potrč, Matjaž, Strahovnik, Vojko. Meinongian theory of moral judgments. V: SCHRAMM, Alfred (ur.). Meinong studies. Frankfurt: Ontos, cop. 2005-<2009>, str. 93-122.