Moralna teorija 2014/15

MORALNA TEORIJA 2014/2015

1. sem.; sreda, 14:40-16:20 (pred. 434) red. prof. dr. Matjaž Potrč   Vsebina predmeta: V okviru predmeta bodo predstavljena temeljna vprašanja moralne teorije, kot so vprašanja o ontološkem statusu moralnih lastnosti (realizem vs anti-realizem), o pomenu moralnih sodb (opisnost vs. neopisnost, kognitivizem, emotivizem, ekspresivizem, preskriptivizem), o naravi relacije med moralnimi sodbami in motivacijo za moralno delovanje (motivacijski internalizem vs eksternalizem) in o spoznavnem dostopu do moralne realnosti (moralna intuicija, reliablilizem, koherentizem in teorije reflektivnega ekvilibriuma). V akad. letu 2014/2015 se bo predmet ukvarjal posebej s temo utilitarizma in posledicizma. Obveznosti študenta: Študent mora aktivno sodelovati pri predmetu, kar izkazuje njegove prisotnost na predavanjih, branje seminarskih tekstov in sodelovanje v razpravi. Za aktivno sodelovanje med letom se šteje, če je bil študent prisoten vsaj na 75% seminarskih srečanj. Ti študenti pridobijo oceno na podlagi sodelovanja. Če je bil študent prisoten vsaj 50% srečanj, bo na ustnem izpitu dobil vprašanje iz seminarskih tekstov. Študent, ki ni obiskoval predmeta in ni izpolnil pogojev sodelovanja v tem akad. letu ne more pridobiti ocene pri predmetu. Opravljene obveznosti in prisotnost (glej seznam na koncu) Vsebina predmeta 2013/2014 – razpored in teksti za seminarsko branje

Uvodno predavanje (8.10.2013) V. Strahovnik: Razsežnosti metaetike (15. 10.) R. M. Hare: Struktura etike in moralnosti (22. 10.) R. Shafer-Landau: Consequentialism: Its nature and attractions (29. 10) M. Timmons: Moral Theory – pogl. Consequentialism: Classical utilitarianism (5. 11.) Strahovnik: G.E. Moore in Principia Ethica (12. 11.) P. Singer: Famine, Affluence, and Morality (19. 11.) B. Williams: A Critique of Utilitarianism (26. 11.) A. Norcross: Scalar Consequentialism (3.12.) A. Norcross: Good and Bad Actions (10.12.) J. Driver: Scalar Consequentialism (17.12.) T. Horgan & M. Timmons: Illuminating Reasons: An Inquiry into the Phenomenology of Moral Experience (video posnetek predavanja dosegljiv na: http://www.illuminatingreasons.com/#!conference-video/c1cf0 ; YouTube povezava  (7. 1. 2015) T. Horgan & S. Nichols: The Zero Point and I (14. 1. 2015) T. Horgan: Injecting the Phenomenology of Agency Into the Free Will Debate (21. 1. 2015) …

Povezava do datotek – teksti za seminarsko branje (up. ime in geslo dobijo študenti na predavanjih)

Opis vsebine

8.10.14 Posledicizem-utilitarizem. Moralna teorija: temelj moralnosti, etike. Etika: objektivno/subjektivno, vednost, analiza moralnih sodb, moralno videnje. Vsebinska, normativna etika: norme ki jih izberemo. Prakticna etika. Posledicizem: vmes: moralna teorija, vsebinska/normativna etika. Posledicizem: moralno dejanje odvisno od posledic dejanja. Utilitarizem: vsebinsko, posledice in hedonizem. Posledicizem dejanj (vrednost posledic vsakega posameznega dejanja) posledicizem pravil (vrednost posledic ce sledimo moralnemu pravilu, nacelu). Utilitarizem dejanj, pravil. Moore: dolgi rok zdravi razum. Pomembne dejanske posledice dejanja, predvidene. Utilitarizem: hedonisticni posledicizem monizem, nehedonisticni pluralisticni posledicizem (pluralizem vednot). Posledicizem: neposreden (zgolj posledice vezane na dejanje), posreden (tudi drugi vidiki, motiv, znacaj, pravila). Posledicizem: univerzalni, partikularni. Posledicizem: vsak steje le za enega, neenako. Deonticna etika status dejanja ne posledice. Vsebinska etika (kreposti): oseba, delovalec, znacaj. Razseznosti metaetike: utilitarizem dejanja, pravila.

 

15.10.14. Metaetika: moralna filozofija (metaetika, normativna etika, uporabna etika); moralna filozofija, prakticna etika. Normativna struktura moralnih teorij: deontoloska etika (dolznost), teleoloska etika (smoter), vrlinska etika (znacaj). Moralna semantika: pomen (moralnih sodb, pojmov) (kognitivizem, nekognitivizem). Moralna ontologija: obstoj (realizem, antirealizem). Moralna epistemologija: vednost, spoznanje (antiskepticizem, skepticizem). Moralna psihologija: motivacija (internalizem (moralnost, sodbe, dolznosti), eksternalizem (motivacija, motiv, razlog)). Moralna fenomenologija: izkustvo. Primerjava posameznih moralnih teorij. Moore: pojmovna filozofska analiza. Dobro. Naturalisticna zmota. Rawls: obicajna prepricanja o vsebini moralnosti. Prilagoditev: znanost, zdravi razum.

 

22.10.14. Hare: posledicizem dveh ravni. Trpljenje. logika moralnih izjav, racionalnost, razlog. Utilitarizem dejanj, pravil. Predpisnost moralnih sodb. Prakticna etika. Zgolj pomen moralnih besed. Veber: zasluzno, obvezno, dopustno, nedopustno; etika vrednot. Predpisnost, posplosljivost. Dejstva. Utilitarizem dejanja, kriticna raven.

 

29.10.14. Posledicizem dejanj. Dejanske, pricakovane posledice. Preteklost, prihodnost. Posledicizem pravil. Neracionalnost.

 

5.11.14. Kvantitativni, kvalitativni utilitarizem. Prakticnost moralne teorije. Moralna nacela: merila, vodila, algoritmicni odlocitveni postopki, ustvarjalci resnice, predpogoji pojmovnih zmosnosti. Dve ravni moralnega misljenja: vsakdanja intuitivna, refleksivna. Moore: dobro, moralno prvailno (dolznost), vrlina.

 

12.11.14. Moore. Nenaturalizem, intuicionizem. Realizem/nerealizem. Naturalisticna zmota. Argument odprtega vprasanja. Organska enotnost, supervenienca, emergenca. Monizem, pluralizem. Dobro.   19.11.14. Lakota, obilje in moralnost. Dolznost, noralno pravilno, obveznost, dopustno, zasluzno (supererogatorno), dobrodelnost. Moralni kontekstualizem. (Vednost, spoznanje). Predpostavka: trpljenje, lakota, umiranje zaradi tega je nekaj slabega. Nacelo: Ce je v nasi moci, da preprecimo, da se nekaj slabega zgodi, ne da bi zrtvovali kaj podobno moralno pomembnega, potem moramo (je nasa dolznost) to storiti. Blizina, oddaljenost. Ali sam pomagam, mnogi? Obcutek odgovornosti. Dobrodelnost -> obveznost. Supererogatorno -> dolznost. Moore: i. moralna teorija, metaetika (pomenska analiza moralnih sodb). ii. normativna etika, prakticna, uporabna etika; obicajna moralna prepricanja. Rawls: kaj je pravicna drzava: intuicije, tajcica nevednosti. Splosna nacela, pravicnost. Refleksivno ravnotezje. Spremenimo nacela, delno prepricanja odpravimo. Konstruktivist. Williams: utilitarizem: dejanja zanemarijo nas znacaj. 26.11.14. Kritika utilitarizma, prisotnost moralnih dilem, znacaj (delovanje, odlocanje). Moralni pluralizem: obstaja vec medsebojno nezvadljivih vidikov moralnosti. Dostojanstvo, iskrenost, zvestoba. Utilitarizem zvede na eno razseznost: dobro, max, pravila. Obzalovanje, moralni preostanek. Oddaljeni ucinki: znacaj, zgled. Moralna dilema, spoznavna dilema. Williams zavrne nacela, ne dileme. Krivda (dejanje), sram (znacaj).   3.12.14. Stopenjski posledicizem. Vrenote: dobro/slabo: stanje stvari. Pravilnost/napacnost: dejanje. Najstva? Nakljucna meja, ne dovolj dobro ravnanje, kolicina dobrega. Moralno napacno, max. Dejanja: nedopustna, dopustna, pravilna, zasluzna. Dolznost: ni potrebna v utilitarizmu. Moralno napacno =def: zasluzi kazen, bi bilo dobro kaznovati, bi morali kaznovati, dostojno… se vrne k posledicisticnem razumevanju vrednosti. kolicina dobrega. 1. Ce moralna teorija ne usmwerja nasega delovanja, ni dobra. 2. Ce moralna teorija ne pove kaj je dolznost, ne usmerja. 3. Stopenjski utilitarizem nam ne pove kaj je nasa dolznost. Anscombe: najstvo obveza s krscansko etiko, vrlinska etika, etika skrbi. Razlogi. Moralna teorija usmerja nase delovanje: internalizem, eksternalizem. Internalizem: moralna sodba i. nujno motivira, ii. nudi dobre razloge za delovanje. A je moja dolznost -> razlogi. A je dobro dejanje -> razlogi. Eksternalizem: moralna sodba: motiviranje, razlogi. Dolznost? + ce je za nekoga pomembno da se izogiba moralno napacnemu delovanju -> razlogi, motivacija. Vrednost posledix doloca moralnost dejanj. Trikotnik: i. moralno pravilno, dolznost, najstvo, ii. krepost, vrline, iii. dobro: vrednote, razlogi. Moore: pravilno kar posledice, kreposti pomagajo.

10.12.14.

Dobra in slaba dejanja. Dobro – pravilno, motiv, posledice. Dejavnik – prejemnik. Zdravnik, samo-zrtvovanje, resilni coln, pritisk na gumb, veselica, goreca hisa. Druge moznosti, mozni svetovi, protidejstveni pogojniki.

17.12.14.

Stopnjeviti posledicizem: Stori tisto dejanje izmed moznosti, ki bo privedlo do najboljsih posledic, max; v nekem obsegu dobrih posledic dejanja. Vrednost avtonomije. Moralna pravilnost: odpravimo, zvedba, ne odpravimo. Moznost: motivacijska (logicna, metafizicna, moralna). Vidiki delovanja: i. objektivni (moralna vrednost, pravilnost), ii. subjektivni (krivda, odgovornost); nekoga imeti za odgovornega. Negativna odgovornost. Osebni projekt. Notranji razlogi za delovanje.

7.1.15.

Razlog: i. premik k enotnosti normativnega podrocja, ii. moralna motivacija sedaj razlogi (kaj je dober razlog za narediti, presojati). Model sodnika (primerjas), odvetnika (naknadna obramba, isces razloge). Razlogi: a. motivacijski (psiholoski vidik poresoje, ali udelezeni v procesu oblikovanja sodbe). b. upravicenjski (dobri razlogi, ponujajo upravicenje, ali obstaja dober dejanski razlog da nekaj storimo). Ne drzi intuicionisticni model moralne presoje, da razlogi ne nastopajo v procesu, in tudi ne model racionalisticnih nacel. Dobri razlogi so vzrocno povezani pri oblikovanju odlocitve, racionalisticno (razlogi), iz ozadja, spontani odiv. Moralna fenomenologija: izkustveni vidiki. Supererogacija, ne: zahteve. Prispevni razlogi: razlogi prispevajo k moralni vrednosti dejanj. Moralno najboljse: dolznost?

14.1.15.

Nicelna tocka in jaz. Predstave. Fenomenoloski: znacaj, subjekt. Zaznavanje, delovanje (jaz kot izvor delovanja, moznost izbire), predvidevanje in priklic, zelja, razlogi.

21.1.15.

Fenomenologija dejavnosti in svobodna volja. Jedrna moznost izbire, lahko storis drugace. Naravni zakoni, determinizem. Zamera. Pogoji: fenomenologija svobodne dejavnosti, svobodnjaki, zdruzljivezi; neposrednji uvid ali introspekcijski dostop do vsakega od teh. Razseznosti: pojmovna, metafizicna, spoznavna, moralna.

 

Prisotnost

Cesnovar Nika 11

Cossutta Sara 12
Fijavz Lucija 11
Franko Ruben 12
Golles Emma 12
Habic Nina 10
Kapus Matej 10
Klasnja Sandra 13
Klun Dan 11
Komac Tina 12
Kovac Ziga 11
Lipovsek Martin 13
Marjanovic Igor 4
Miklavcic Jonas 11
Minja Nastasja 13
Pahovnik Eva 1
Pletikos Kim 13
Radicevic Sandra 11
Rebolj Dusan 5
Repnik Sernek Klavdija 11
Sraml Masa 11
Sterk Tjasa 13
Tisler Tomaz 5
Vajda Sandra 11

Zunic Nika 12

Dodatna literatura: Potrč, Matjaž (2004) Dinamična filozofija, Ljubljana: ZIFF. Potrč, M. in Strahovnik, V. Practical Contexts, Frankfurt: Ontos-Verlag, 2004. Potrč, M., Strahovnik, V. in Lance, M. Challenging Moral Particularism, Routledge, New York, 2007. Strahovnik, Vojko (2009) Moralne sodbe, intuicija in moralna načela, Velenje: IPAK. Potrč, Matjaž “The Person and the Good” v JUHANT, Janez (ur.) in ŽALEC, Bojan (ur.) Person and Good Man and His Ethics in the Postmodern World. Berlin 2006: LIT Verlag, Theologie Ost-West, Band 6: str. 229-240. Potrč, Matjaž, Strahovnik, Vojko. Meinongian theory of moral judgments. V: SCHRAMM, Alfred (ur.). Meinong studies. Frankfurt: Ontos, cop. 2005-<2009>, str. 93-122. Strahovnik, Vojko “Teorija zmote: moralni kognitivizem in irealizem”, Analiza, 2008. Analiza, Letn. 12, št. 1/2 (2008), str. 49-67. Strahovnik, Vojko. “Oris moralnega partikularizma.” Analiza 3/2004, str. 33-55. Strahovnik, Vojko.”Moralna filozofija R. M. Harea : univerzalni preskriptivizem in utilitarizem dveh ravni” Analiza Letn. 13, št. 1/2 (2009), str. 47-62.