ETIKA IN MORALNA TEORIJA 2014/2015 2. semester; ponedeljek, 9:40-13:00 (pred. 434) red. prof. dr. Matjaž Potrč

Vsebina predmeta: Predmet študenta seznani z etiko kot moralno filozofijo ter razvitimi teorijami in poglavitnimi avtorji s področja moralne teorije. Študent bo po opravljenem predmetu podrobno poznal predstavljene pojme moralne filozofije in njihov filozofsko-zgodovinski razvoj. Preko obravnave izbranih problemov etike se bo spoznal s poglavitnimi misleci v zgodovini etike ter znal povezovati moralno-teoretske vidike njihovih razprav. Poznal bo ontološke, spoznavne in semantične probleme, ki spremljajo etiko, ter jih znal povezovati med seboj. V akad. delu 2014/2015 bo v ospredju tema moralne fenomenologije in moralnih razlogov.

Obveznosti študenta: Študent mora aktivno sodelovati pri predmetu, kar izkazuje njegove prisotnost na predavanjih, branje seminarskih tekstov in sodelovanje v razpravi. Za aktivno sodelovanje med letom se šteje, če je bil študent prisoten vsaj na 75% seminarskih srečanj (skupaj najman 19 prisotnosti na sem. srečanjih). Ti študenti pridobijo oceno na podlagi sodelovanja. Če je bil študent prisoten vsaj 50% srečanj, bo na ustnem izpitu dobil vprašanje iz seminarskih tekstov. Študent, ki ni obiskoval predmeta in ni izpolnil pogojev sodelovanja v tem akad. letu ne more pridobiti ocene pri predmetu.

Vsebina predmeta 2014/2015 – razpored
Uvodno predavanje (23.2.)
1. Strahovnik: Moralna fenomenologija in fenomenoloski argumenti (2.3.)
2. Horgan in Timmons: Prolegomena to a Future Moral Phenomenology (9.3.)
3. Horgan in Timmons: Mandelbaum on Moral Realism (16.3.)
4. Horgan & Timmons: Morphological Rationalism and the Psychology of Moral Judgment (23.3.)
5. Dancy: Reasons for Action (30.3.)
6. Dancy: Contributory Reasons (13.4.)
7. Korsgaard: The Sources of Normativity – lecture 1 (20.4.)
8. Horgan, Potrč & Timmons: Epistemic Quasi-Agency in the Space of Reasons (4. 5.)
9. Horgan: Phenemenology of First Person Agency (11.5.)
10. Horgan & Potrč: Nonconciliation in Peer Disagreement (18.5.)
11.Horgan, Potrč & Timmons: Epistemic Quasi-Agency in the Space of Reasons (25. 5.)

Teksti so dosegljivi na tej povezavi. Geslo in up. ime za dostop študent prejme na predavanjih.

Opis vsebine

23 2 15 Razlogi. Moralna teorija je najvisja raven moralne filozofije. Razsiritev: pomen moralnih sodb (moralna semantika; vloga opisna, predpisna) na vprasanja obstoja, spoznanja, psihologije (motivacija), izkustva. Razsiritev: moralne sodbe, nacela, razlogi: mormativnost (etika, estetika, spoznavna teorija; vrednote). Sodbe, naravnanosti na podlagi razlogov: motivacijski razlogi, dobri (normativni) razlogi. Spoznavno: razlogi za prepricanja. Socialni intuicionizem: moralne sodbe custveni odzivi, razogi so izmisljeno dodani. Hare: dve ravni misljenja: nadangel, obicajni clovek.Trikotnik i. dobro (ugodje, bolecina), ii. dolznost (moralno pravilno), iii. vrlina. Manjka: razlog (govori v prid). Obmocje: vzrocnosti, razlogov. Izkustvo (razlog nas zanima z vidika izkustva). Razlog: pomen (sodbe opisi, predpisi, izrazi custev); razlog da pomagam: opis, predpis. Obstoj: razlogi objektivni, subjektivni. Relacija “nekaj govori v prid”; meri na neodvisna dejstva, je projekcija. Spoznanje: razlogi. Psihologija: motivacijski razlogi: internalizem (ze samo prepoznavanje razloga nujno motivira delovanje: notranja povezava); motivacijski eksternalizem (ni nujne povezave razlogi-motivacija). Izkustvo: febomenologija. Kako izkusimo domeno razlogov. Fenomenologija: dolznost, obcutek zahteva, kot da prihaja izven nas, nas napotuje k delovanju. Feomenologija razlogov. Del ki je podoben: spoznavni estetski razlogi. Skupno: govori v prid; razlicno: moralna presoja posebnost fenomenologije. Socialni intuicionizem (neposredni odzivi), racionalizem (moralna presoja izrecna, sklepalna). Osvetljujoci razlogi (vrsta racionalizma): ni izrecne poti sklepanja, razlogi sodelujejo iz ozadja in dolocajo moralno sodbo. Sala: odziv takojsen, doloca ga ozadna vednost; izkustvo: ni sklepalne poti. Celostni moralni razlogi (Dejanje A je moja dolznost). Prispevni razlogi (holisticni, obljuba, da potrebuje pomoc, da ni drugega, da jaz lahko pomagam). Prepricanja, razlogi. Prostor vzrokov: neracionalno. Prostor razlogov: racionalno. Svobodna volja, dolznost. Dejavnost: lahko storis drugace.

2 3 15 Fenomenoloski argument: P1 Fenomenoloski opis/opis izkustva. P2 mocna Svet je tak kot se nam kaze. P2 sibka Primerljivo prednost ima tista teorija, ki zmore pojasniti/prilagoditi P1. .: Teorija ki je zmozna prilagoditi P1. Moore vs fenomenoloski argument (dolznost maksimizacije dobrega: ni izkustva): naturalisticna zmota, prednost semantiki (pomen ‘dobro’). Obzalovanje moralni konflikt, dilema. Emotivizem: ni moralnega konflikta, le razlicne projekcije. Hare: moralno izkustvo. Foot: dilema izkustva; kaj za dolznosti, najstva. Williams: izkustvo sramu (nujnost), krivde (svobodna volja, odgovornost).Vrste moralnega izkustva: sodba, brez sodbe; sodba prvega reda (moje dejanje A je bilo moralno napacno), drugega reda (custva, obcutek krivde, obzalovanje predpostavlja sodbo prvega reda); o dolznosti (najstvene sodbe), o vrednosti (vrednostne sodbe); neposredne, odmaknjene; deliberativne (cas, sklepalni postopki), intuitivne (ni izkustvene presoje, sklepanja). Kognitivizem (moralne sodbe so prepricanja, R/N, vednost resnicno upraviceno prepricanje). Nekognitivizem (neprepricanjske naravnanosti: izraz custev, zelje, priporocila, ni R/N, moralni skepticizem). Williams: konfikt (med prepricanji, zeljami). Kognitivist: celostna sodba vs prima facie dolznosti, silnice v situaciji. Kognitivizem: prepricanje (Trpincenje psa je slabo): psiholoski dojem, kategorizacija, neprostovoljno, odzivna razlaga, trdilni stavek. Dancy: razlogi: celostni (Dejanje A je moralno napacno), prispevni (dejstva ki storijo to dejanje moralno napacno: dejanje A povzroca bolecino, nepotrebno, krsitev dostojanstva). Uvrscanje: nacelo (vsa dejanja A so napacna), opis (to dejanje je A), sklep (to dejanje je napacno). Ne dopusca pojasnitve moralnega preostanka). Razlogi: vzrocni, racionalni. Prostor: vzrokov, razlogov. Zaznavanje, prepricanje.

9 3 15 Moralna fenomenologija. Izkustvo: sodba, ni sodbe; prvega reda, drugega reda; dolznosti, vrednote; neposredno, posredno. Vseobseznost in posebnost moralne fenomenologije.

16 3 15  Fenomenoloski argument: opis izkustva, kako podpira izbrano moralno teorijo, kako opis govori proti ostalim moralnim teorijam. Prepricanja, zahteva, ustreznost. Pozitivna, negativna, nevtralna teza. Mandelbaum v prid objektivnim, proti ostalim. Horgan-Timmons: v prid tudi kognitivisticnemu ekspresivizmu. Ontolosko breme. Ustreznost, objektivizem, obcutena zahteva. Dejstva v situaciji vidimo kot moralno relevantna. Znak moralnega: ne privilegiramo sami sebe. Razlozni zato. Dolocene znacilnosti situacije jemljemo kot razloge (moralno pomembne znacilnosti dejanj). Ni treba predpostaviti obstoja lastnosti. Dovolj je prepoznanje necesa kot razloga. Moralni razlog me ne privilegira. Morfoloski racionalizem. Ravni opisa spoznavnih sistemov: spoznavna, srednja, fizikalna. Fenomenologija: zavest: ledena gora: dostopno izven zavesti, nedostopno izven zavesti, oboje osvetljuje zavestni vrh. Fenomenologija kvalitativnega obcutja: razlika pri vsebinah. Fenomenologija intencionalnega in intencionalnost fenomenologije. Kako se pocutis kot netopir.

23 3 15  Moralne sodbe in morfoloski racionalizem. Zavest: identitetna teorija.

30 3 15  Razlogi za dejanja. Prepricanja, zelje. Moralne i. posamicnosti, ii. splosnosti (nacela, zakoni) a. monizem, b. pluralizem. Raalogi: i. motivacijski, ii. dobri. Zelje, prepricsnjs, cisti kognitivizem (prepricanje kako je, prepricanje kako mora biti), dejstva.

Sreca, vrlina, vednost. Menonov stevec, Gettier. Vrlinska epistemologija. Zaznava delovanje spoznanje. Intenca prepricanja dejstva. Tocen rocen mocen. Zivalsko (apt), refleksivno (aptly apt). Enotnost spoznanje delovanje. Nejasnost?

13 4 15  Prispevni razlogi. Holizem razlogov: H1 + – 0; H2 organske celote: razlogi. Celostni razlogi: tanki pojmi: (dober, slab: ni opisne vsebine); debeli pojmi: opisni: opisna in normativna vsebina. Moralno pravilno A; i. obljuba +, potrebuje pomoc +, izguba uzitka gledanja tekme -.Dolznost, obveza, moralna pravilnost. Ross: prima facie dolznosti: pravicnostm dobrotnost, nsekodovanje, povracilo, samoizboljsanje. Vs posledicisti: zgolj presezek ugodja nas bolecino. Prispevna raven: prima facie dolznosti. Prima facie dolznost je tista znacilnost dejanja, ki bi bila tudi nasa celostna dolznost (obveza), ce bi bila edina v situaciji. Odsotnost, moc, motivacija, namera, obveza. Holizem razlogov -> partikularizem. Fenomenologija in razlogi: upravicenje moralnih sodb. Splosna nacela -> Obvezno a. Narativna zgodba: sodba obvezno a. Dancy: realogi kot dinamicna pokrajina.
Anatomija je usoda. Simbolno, imaginarno, realno, simptom. Pomen falosa, a= unca mesa, ki se izvije ven. a= clan-destin, clam-destin. Himen. Den (telesnost, atomos), meden (praznina).Nic, bit. Brezno biti, vrc: vliv, izliv. Spola sta ekvivalentna, razmerje ni ekvivalentno. Ljubezen: vzrok. Eros: eroticni atom. Prostor ohranja istost razlicnega: deljivost, amebnost. Prestopnost, selitev, mnostvo biti. Um kot roza v krizu vpricnosti.

20 4 1  Izvor normativnosti. Voluntarizem. Realizem (postopkovni [r/n moralnih sodb], bistveni). Premisljeno sprejemanje. Avtonomija. Voluntarizem: zakonodajalc: avtoriteta, moc. Normativno vprasanje: Zakaj biti moralen? Kaj upravicuje moralne zahteve s katerimi smo sooceni? Anscombe: obveza izgubila zakonodajalca. Sankcije zaknodajalca: avtoriteta. Realizem. Tezave obstoja moralnih dejstev: ontolosko, spoznvno, psiholosko. Fenomenologija dejavnosti in prostor spoznavnih razlogov. Vzrocni prostor, prostor razlogov.Vzrocnost zunanje informacije za tvorbo prepricanj, vzrocnost ozadne kategorizacije. Enakost tipov, primerkov.

4 5 15  Spoznavna navidezna dejavnost v prostoru razlogov. Fenomenologija dejavnosti: jaz kot vir, izbirnost in nadzor, namenskost, barvna osvetlitev.Fenomenologija prakticnih razlogov: namenskost (cilj/smoter-sredstvo), motivacijskost, razmuni zakaj, izbirnost. Fenomenologija tvorbe prepricanj: ni jaz kot vir, ni izbirnosti in nadzora, namenskost (resnica: dokazila, spoznavna obcutljivost). spoznavno dozdevanje. Fenomenologija spoznavnih razlogov: ni nadzora/izbire (kategoricnost), motivacijskost, razumni zakaj, neodvisno od zelje. Fenomenologija pasivnih dusevnih stanj (bolecina, videnje rdece barve, dolgcas). Teleoloski vidik:resnica kot cilj: zanesljivost spoznavnih mehanizmov. Deontoloski vidik: kaj moramo storiti, spoznavna odgovornost. Tvorba prepricanj je dejavnost, fenomenologija te dejavnosti. Dozdevki (Sosa intuicija): globalni/lokalni, odgovorni. Pogoji zadovoljitve: fenomenoloski opis moralne sodbe: kategoricno, motivira. 1. Glavni zpoznavni smoter: samo resnica, 2. Podsmoter: dozdevki objektivne resnicnosti. 3. Podpodsmoter: dozdevki subjektivne resnicnosti, 4. Podpodpodsmoter: nasploh podpora. Fenomenologija navidezne dejavnosti pri tvorbi prepricanj je na sredu med fenomenologijo dejavnosti in med zavestnimi stanji. Racionalno nestrinjanje: nepopustljivost.

11 5 15
Fenomenologija dejavnosti prve osebe, Vzrocost: dogoditvena, storitvena. Normativno: racionalnost, spoznanje. Fenomenologija delovanja i. jaz kot vir delovanja, ii. delovanje je namensko, iii. prostovoljnost: lahko bi ravnal drugace. Fenomenolosko. 1. Ali obstaja fenomenologija? Ja, ne. 2. Ali ime fenomenologija delovanja zadostitvene pogoje? Ja, ne. 3. Ali ti pogoji vkljucujejo storitveno vzrocnost? 4. Ali ti pogoji vkljucujejo dogoditveno vzrocnost? 5. Ali ti pogoji vkljucujejo protidejstveno odvisnost? 6. Ali so zadostitveni pogoji kadarkoli sploh izpolnjeni? 7. Ali so zadostitveni pogoji obicajno izpolnjeni? 1. Stalisca storitvene vzrocnosti. 2. Stalisca dogoditvene vzrocnosti. 3. Stalisca protidejstvene odvisnosti

18 5 15
Stanovitnost pri nestrinjanju med vrstniki: nje fenomenologija in racionalnost. Fenomenologija: a. strinjanje, opustitev prepricanja, obmocno vrstnistvo, b. nestrinjanje, ohranitev prepricanja, obmocna nadvlada. Moc prepricanja: kvalitativno. Vrstnistvo: svetno, obmocno. Ugovor glede simetrije. Izvedbena napaka. Spoznavni dozdevki. Spoznavna obcutljivost, barvna osvetlitev spoznavnega izkustva. Glavni smoter prepricanja samo resnica, objektivna spoznavna racioalnost, na obcutljivosti utemeljena subjektivna spoznavna racionalnost, izkustvena subjektivna spoznavna racionalnost, ultima facie celostni dozdevki. Spoznavna umescenost. Stalisce: prve osebe, tretje osebe.

25 5 15
Spoznavna navidezna dejavnost v prostoru razlogov. Fenomenologija tvorbe prepricanj na sredi med fenomenologijo dejavnosti ter med trpnim izkustvom. Dejavnost: izvor dejanja, izbirnost, namenskost, barvna osvetlitev. Fenomenologija prakticnih razlogov: a. teleoloska zgradba sredstvo-cilj, razlog zlje in prepricanje, b. motivacija. c. razlozni zato. Fenomenologija spoznavnih razlogov: a’ Teleoloska razlaga sredstvo-cilj, umescenost: razvidnost, obcutljivost, dozdevki. b’ motivacija, c’ razlozni zato. Teleologija, zanesljivost; deontologija, razvidnost.

1.6.-5.6. 2015 Blejski simpozij Hotel Lovec

8. 6. 15

Razlogi in fenomenologija: izkusanje prostora razlogov. Prostor: vzrokov, razlogov. Tvorba prepricanja: Glavni smoter: resnica. Pod-smoter: objektivna razvidnost. Pod-pod-smoter: subjektivna obcutljivost. Pod-pod-pod-smoter: celostna podpora. Potrcevo nacelo. Cliffordovo nacelo. Etika prepricanja. Avtoriteta in sprememba razlogov pri prepricanju.

Opravljene obveznosti in prisotnost

Bertalanic Sandra 19
Blatnik Brin 20
Buzeti Uros 18
Cuk Jaka 19
Jurican Kristjana 20
Kelbl Lucija 20
Leleno-Czarnak Mariusz 22
Makuljevic Biljana 20
Mitic Vesna 2
Mujanovic Indira 19
Palmer Ana Ina 21
Pinteric Martina 16
Rebolj Dusan 6
Rotar Jure 21
Semic Neza 20
Sebela Monja 2
Stesl Katja 19
Stukelj Gasper 21
Vertic Ziga 19

 

Dodatna literatura: Potrč, Matjaž (2004) Dinamična filozofija, Ljubljana: ZIFF. Strahovnik, Vojko (2009) Moralne sodbe, intuicija in moralna načela, Velenje: IPAK. Williams, B.A.O. (1985) Ethics and the Limits of Philosophy, Cambridge, MA: Harvard University Press. Singer, Peter, (ur.) (1993). A Companion to Ethics. Oxford, UK: Blackwell Publishers. Rawls, John (1999) Theory of Justice. Cambridge, MA: HUP. Sidgwick, Henry (1907/1981) Methods of Ethics, 7th ed., London: Macmillan and Company; ponatis Indianapolis: Hackett, 1981. Audi, Robert (2004) The Good in the Right, Princeton: Princeton University Press. Potrč, M., Strahovnik, V. in Lance, M. Challenging Moral Particularism (London: Routledge 2006) Horgan, T. in Timmons, M. (ur.) (2006) Metaethics after Moore, Oxford: Claredon Press. + izbrani problemski odlomki iz del avtorjev: Platon, Aristotel, Epiktet, Mark Avrelij, Avguštin, Akvinski, Hobbes, Spinoza, Hume, Butler, Kant, Bentham, Mill, Sidwick, Nietzsche, Ross, Moore, Sartre, Hare, Rorty, Parfit, Levinas, Singer, Veber, Gillian, Mackie, idr.