ANALITIČNA FILOZOFIJA 2014/2015
Sreda, 17:10-20:30, pred. 426
Uvodna opomba
Delo na univerzi se razlikuje od osnovne šole. Zato ustvarjalni profesor vsako leto spremeni in prilagodi program na temelju pedagoških izkušenj. Pri red. prof. dr. Matjažu Potrču se mora kandidatka, ki želi opraviti izpit, pripraviti na temelju predavanj in gradiv, ki velja za tekoče študijsko leto, to je za leto, v katerem je imela predavanja vpisana! Red. Prof. Dr. Matjaž Potrč zato ne bo več nujno preverjal znanja po nekakšnih »splošnih« seznamih, ampak na temelju sodelovanja študentke med letom ter le med tekočim letom, v katerem je ta vpisana. Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi komentarji ter 75% prisotnostjo) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta, za ta izpit pa mora študentka prebrati vso navedeno literaturo (Glej seznam in napotke na koncu strani!), odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema, na vprašanja iz snovi obravnavane na predavanjih in izpolniti pogoj pristnosti na predavanjih (50%). Kot delo med letom se upošteva naslednje
– prisotnost študentke na predavanjih, ki se vsakič beleži in overovi s podpisom (študenka, ki med letom nikoli ni bila prisotna v zadostni meri, tisto leto ne more dobiti ocene);
– 3 kratke pripombe/izročke dolžine približno ene strani, kot odzivov na med predavanji načeta vprašanja – te pripombe je mogoče oddati zgolj neposredno (naslednji teden) po danem predavanju, nikakor pa ne »za nazaj«, potrebno jih je tudi kratko (2-3 min) predstaviti pred kolegi; in seminar o dogovorjenem članku, ki ga predstavi kolegicam in kolegom (do 20 min). (!!! Kratka navodila za pisanje opazk in seminarjev !!!)
Obveznost za študente, ki predmet izberejo kot izbirni predmet: seminarska naloga ali ustni izpit.
Opravljene obveznosti in prisotnost (glej na koncu strani)
Vsebina predmeta 2014/2015
8. 10. 14.
Analiticna in kontinentalna filozofija. Analiza: eno-razseznost definicije. A=A, A=B. Paradoks analize (trivialnost, napacnost). Vap =def Pap&Uap&Rp. Gettierjev pogoj pokaze, da analiza ne more uspeti: zato ker definicijo tvorita dve kvalitativno razlicni ravni. Lik (Gestalt) temelji na dveh ravneh. Analiticno filozofijo mora oplemenititi poetsko izkustvo. Filozofska obravnava likovnega dela. Pesmi. Umetnisko delo, interpretativna metoda, teorija igre, fragment. Pesniski jezik: prhutanje, stvaritev iz nica. Subjekt v procesu. Tkanje. Razlocenost v razlicnosti predmeta. Umetnost okrog praznine.
15.10.14.
Pojmovni zapis: nacrt enoznacnega znanstvenega jezika, locenega od vsakdanje, obilne pesniske govorice. Frege. Dolociti pomen vsakega izraza, pre-racunati sklepalne poti. Zapis in govorica. Potrč. Smisel: vec nacinov nanasanja na en referent, predmet. Smisel obeta spoznanje, ki je odstranjeno iz eno-umnosti pomenskega razmerja. Sklepanje po reductio ad absurdum: sele bogat pesniski jezik omogoca spoznanje sveta, s presezkom smisla. Os sveta, aleph. Borges. Definitorna uravnilovka analize. Russell. Njeno preseganje v smeri jezikovne dejavnosti. P.F. Strawson. Igra razlok. Sade, Nietzsche, Lacan kot anti-Zenska. Zenska, devica, posast. Zapreceni predmet mali a. Ne-celo. Neskoncno. Dozdevek. Predmet a ob-staja na podlagi zahteve. Svet idej – realni svet. Guba. Tesnobni povzrocitelj zelje. Pogled.
22.10.14.
Nicelna tocka. Zrcalno obdobje. Mach: empiristicna in Husserlova nicelna tocka. Substanca ko se nic ni oblikovano: bit in nebit hkrati; podoba. Predstave so gradivo za prevaro. Zavesa skriva notranjost notranjega: spomin. plosko, slika, umetnisko delo, ljubezen. Ponovitev, sveto. Umetnost je napor okrog praznine.
29.10.14.
Izrecna vsebina, vsebina v zmoznosti (dispozicijska). Pozornost, upravicenje, sala. Oblikovna vsebina. Filozof isce smisel. Ob-smisel, za-receno. Pojmljenje stvari, ne resnica. Ni protislovja, praznina, ljubezen. Dar pogledu. Je en. Igra, oblika. Subjekt, svetloba, slikar; slikanje, copic, dejavnost; slika, podoba.
5.11.14.
Problem okvirja, ustreznost. Tvorba, upravicenje prepricanja. Izotropija, holizem. Osvetlitev. Jezik, govorica. Pomen, vednost. Referent, spol. Sofizem, obstoj. Atom, praznina. Teza, smisel: spolnost obstoji. Antiteza, nesmisel: spolnega razmerja ni. Sinteza, ob-smisel: je simptom, spolno razmerje je in ni. Nagib, nacelo neprotislovnosti se in se ne izkljucuje s protislovnostjo. Brez ob-like ni obstoja.
12.11.14.
Spoznavna razloka, ob-smisel. Vap=defp&Pap&Uap. Nejasnost, niz sorites, modus ponens. Tezejeva ladja. Obstoj: ontologija; ob-stoj: onticno. Tarski: “p” je R cee p. Resnica: neposredno ujemanje (aRb). Posredno ujemanje. Upravicenost: i. propozicije (objektivno, tretja oseba, zanesljivost), ii. prepricanja (subjektivno, prva oseba, razvidnost): a. upravicenost propozicije in b. prepricanje tvorim zaradi upravicenja propozicije. Poezija, smisel. Nova ljubezen omogoca spolno razmerje (vs ni spolnega razmeja, neprotislovnost). Resnica biti a priori predpostavka filozofema. A priori stvar na sebi tesnoba, ne vara, tesnobni vzrok zelje, bit; simptom; a kot odpadek. Tesnoba, grozece. Simptom ob-smisel. Do gotove biti preko matema, geometrije. Realno je od-lozeno, ni spoznatno, kaze se nam kot dogodek. Ljubezen strast do dozdevkov, filozofsko enost. Ne-obstojeci Drugi uzitek, mistiki.
19.11.14.
Epistemologija vednosti, arheologija vednosti. Razloka, topolgija vednosti in epistemologija. Spoznavna teorija ledene gore. Zanesljivost: obmocna, svetna, cezsvetna: razvidnost. Odpornost.
26.11.14.
Izkustvo dejavnosti in razlogi. Odgovornost, svobodna volja, moznost delovanja drugace. Zelje, prepricanja, zavest. Prostor: vzrokov, razlogov. Upravicenje: razvidnost, zanesljivost; propozicionalno, doksasticno. Prepricanje izkuseno kot namerno, nenamerno.
3.12.14.
Izkustvena razvidnost. Stopnjeviti posledicizem.
10.12.14.
Fenomenologija dejavnosti in prostor spoznavnih razlogov. Prepricanje. Dejavnost: voljno (namen, odprto obnasanje), nevoljno. Prostor: vzrokov, razlogov. VVap. Sintom, ljubezen, oznacevalna, prava luknja, vs smisel, bit. Sintom ima smisel, uveljavi eksistenco (bitje, bivanje). Rec. Roka v odnosu s praznim vrca, del vecji od telesa. Obrocje, sintom. Polisemija, mnogonacnost. Metafizika, nezavedno. Dogodje, dogodek. Sintom: resnica realnega v vozlu, telo, nezavedno, simbolno. Moski = zenska =/= spolno razmerje. Simptom =/= spolna enakost. Filozofska ljubezen je ljubezen do vednosti. Dozdevek, ljubezen, nova govorica. Dozdevek, uzitek, misticni oznacevalec uzitka, zagozdanje. Dogodek singularno nezvedljivo. Simptom opora biti. Dogodek je srecanje z realnim. Dogodje clovek in bit skupaj. Dogodje =/= postavje, se dogaja v svetlobi. Dogodek, misljenje, bit. Jasnina, svetloba (bit in svet). Od-godje. Dogodek, svet. Rec: pri-rocnost, pred-rocnost, brezno bitja (hora), izliv. Tu-bit =/= predrocnost, prisotnost. . Roka govori, darovanje. Roka vec kot telo, clovek. Samosebna vzmet, guba. . Preproscina, nagubanost. Zrcaljenje dogaja, igra. Za-primernost. Obrocje, sintom.
17.12.14.
Vednost in pretok informacije. Jezik, misel in druge bioloske kategorije; smotrnost. Upravicenje: 1. Propozicionalno (tretja oseba, vzrocno), 2. Doksasticno (prva oseba): i. propozicionalno upravicenje in ii. moje prepricanje je upraviceno zato ker imam propozicionalno upravicenje. Dopustnost neke primerjave. Roka / a. Brezno bistva / sintom. Rec / das Ding. Polisemija / mnogopomenskost. Premaganje metafizike / nezavednega. Dogodje / dogodek. Tesnoba. Roka: navzocnost. Darilo, govorica, jezik, misljenje. Del vecji od celote. Roko-pis. Obrocje. Kako zajema prazinina vrca. Filozofija igre: svet, misel, ljudje. bistvo biti je igra sama. Cas, bit – nic.
7.1.15.
Fenomenologija prepricanja: i. osredotocenje, ii. uvrscanje, iii. ni odvisno od volje, iv. odziv na razlog. Vecznacnost: enotnost biti na nacin mnostva. Nakljucje, neskoncnost, dogodek. Tisoc ravni, telo brez organov, gledalisce krutosti. Samosebni vzgib. Abstraktni, zeljni stroj. Crta, vec tock, sedlo za bitnost, obstoj posameznosti. Guba, micelij, crta bega. Spirala, labirint. Manjsinska literatura. Vrata postave, lamela.
14.1.15.
Odprto vprasanje, vkljucujoci ali. Nicelna tocka in jaz. Predstave. Zaznavanje, delovanje, predvidevanje in priklic, zelja, razlogi.
21.1.15.
Fenomenologija dejavnosti, svobodna volja. Determinizem, nezdruzljivost, zdruzljivost (jaz izvor in determinizem), svobodnjaki (svobodna volja in indeterminizem). Lahko bi storil drugace.
Prisotnost in obveznosti
Arzensek Lucija 26 Izrocek 3 Seminar
Bregant Jan Anton 20 Izrocek 3 Seminar
Dimitraskovic Mario 21 Izrocek 3 Seminar
Divjak Gasper 20 Izrocek 3 Seminar
Drazenovic Filip 26 Izrocek 3 Seminar
Flisek Sojer Martina 25 Izrocek 3 Seminar
Furlan Zala 21 Izrocek 3 Seminar
Golob Ana 22 Izrocek 3 Seminar
Hlacar Tajda 24 Izrocek 3 Seminar
Hocurscak Mateo 23 Izrocek 3 Seminar
Hrovat Marko 26 Izrocek 3 Seminar
Hrovat Miha 24 Izrocek 3 Seminar
Hutinski Severin 21 Izrocek 3 Seminar
Jevsenak Katarina 23 Izrocek 3 Seminar
Kardum Mario 1
Kavsek Tomaz 17 Izrocek 4
Klinec Nina 25 Izrocek 3 Seminar
Krivec Jaros 26 Izrocek 4 Seminar
Kumar Voranc 2
Lipovsek Martin 1
Modrej Lana 1
Muratovic Alma 24 Izrocek 3 Seminar
Ogrin Aljaz 1
Pavliha Gal 22 Izrocek 3 Seminar
Podobnik Eva 28 Izrocek 3 Seminar
Radovanovic Maja 24 Izrocek 3 Seminar
Remskar Klavdija 24 Izrocek 3 Seminar
Seliskar Ursa 24 Izrocek 3 Seminar
Skocaj Manja 24 Izrocek 3 Seminar
Slavic Andreja 25 Izrocek 3 Seminar
Slekovec Goran 23 Izrocek 3 Seminar
Sterle Miha 24 Izrocek 3 Seminar
Salomon Simon 23 Izrocek 3 Seminar
Sabjan Sara 22 Izrocek 3 Seminar
Tisler Tomaz 7
Vidanovski Kaja 26 Izrocek 3 Seminar
Vogrin Aljaz 20 Izrocek 2 Seminar
Winkler Teo 22 Izrocek 3 Seminar
Zagernik Matej 23 Izrocek 3 Seminar
Zagar Diana 24 Izrocek 3 Seminar
Zitnik Klavdija 27 Izrocek 3 Seminar
Seznam izpitne literature:
1. Potrc, Matjaz. Dinamična filozofija. (ZIFF, Ljubljana 2004).
2. Potrc, Matjaz. Jezik, misel in predmet. (DZS, Ljubljana 1986).
3. Strahovnik, Vojko. Moralne sodbe, intuicija in moralna nacela. (IPAK, Velenje 2009).
4. Strahovnik, Vojko. “Oris moralnega partikularizma.” Analiza 3/2004, str. 33-55.
5. Potrc, Matjaz. “Kaj je filozofija?”*
6. Potrc, Matjaz. “Bogati svet tubiti v kadi: enakost mozganov v kadi vasemu izkustvenemu svetu.”*
7. Potrc, Matjaz in Vojko Strahovnik. “Meinongian Scorekeeping”*
8. Potrc, Matjaz. “Phenomenology of Dance”*
9. Potrc, Matjaz. “My Teachers”*
10. Potrc, Matjaz. “Listen to how I got stuck”*
11. Potrc, Matjaz. “Communication-Intention”*
12. Potrc, Matjaz. “Externalist Meaning Without the World”*
13. Potrc, Matjaz. “Naturalizing the Mind.”*
14. Potrc, Matjaz. “Vague Content in a Non-Vague World.”*
* dostopno na spletni strani prof. Potrča pod “Članki”.