MORALNA TEORIJA 2018/2019

1. sem.; sreda, 14:40-16:20 (pred. 434) red. prof. dr. Matjaž Potrč

Vsebina predmeta: V okviru predmeta bodo predstavljena temeljna vprašanja moralne filozofije: vprašanja o ontološkem statusu moralnih lastnosti (realizem vs anti-realizem), o pomenu moralnih sodb (opisnost in neopisnost, kognitivizem, emotivizem, ekspresivizem, preskriptivizem), o naravi relacije med moralnimi sodbami in motivacijo za moralno delovanje (motivacijski internalizem in eksternalizem) in o spoznavnem dostopu do moralne realnosti (moralna intuicija, reliablilizem, koherentizem in teorija reflektivnega ekvilibriuma). V akad. letu 2016/2017 se bo predmet ukvarjal posebej s temo razlogov.

Obveznosti študenta: Študent mora aktivno sodelovati pri predmetu, kar izkazuje njegove prisotnost na predavanjih (75% srečanj) in sodelovanje v razpravi, branje seminarskih tekstov, priprava izročkov (2 na semester; vedno na temo sem. branja in ne za nazaj) in kratkega končnega eseja (konec semestra; rok 16. 1. 2019). Ti študenti pridobijo oceno na podlagi sodelovanja in ocen za izročke in esej. Če je bil študent prisoten vsaj 50% srečanj ter opravil vsaj del obveznosti, bo na ustnem izpitu za končno oceno dobil dodatna vprašanja iz seminarskih tekstov. Študent, ki ni obiskoval predmeta in ni izpolnil pogojev sodelovanja, v tem akad. letu ne more pridobiti ocene pri predmetu.

Izroček: 1 stran, povzetek ključnih trditev in argumentov v seminarskem besedilu v obliki alinej in/ali strukture argumentov; se pripravi vnaprej in odda na začetku predavanja.

Končni esej: 2000-2500 besed na eno izmed tem, ki so bile obravnavne na predavanjih, rok oddaje do vključno 16. 1. 2019 (brez izjem) v iztisnjeni obliki na predavanjih.

Vsebina predmeta 2018/2019 – razpored in teksti za seminarsko branje:

17. 10. 2018 – Mark Timmons – Uvod v moralno teorijo – LINK

21.11. 2018 – Joshua May: Razlog v moralni misli (dobis pod Teksti za seminarsko branje)

5. 12. 2018 – J. Haidt – The Emotional Dog and its Rational Tail + EA – Chapter 4 (pod teksti za sem. branje)

12. 12. 2018 – Horgan Potrc Strahovnik_Core and Ancillary Epistemic Virtues (pod teksti za sem. branje)

Povezava do datotek – teksti za seminarsko branje (geslo za dostop dobijo študenti na predavanjih ali preko e-pošte)

Opis vsebine

3.10.18 Osvetljujoci razlogi. Druzbeni intuicionizem: custva kot podlaga moralne sodbe. Moralna teorija – moralne sodbe. Dozivljaji: miselni (predstave: trpno; misli: dejavno), custveni (zelje odpori: trpno; stremljenja: dejavno).

10.10.18. Prepricanja. Kognitivisticni ekspresivizem. Prepricanja: dejstvena, najstvena. Moralne sodbe. Razlogi. Custva.

17.10.18. Etika: normativna etika: ožje moralna teorija (struktura moralnosti: dobro, vrednota, moralno pravilno, dolžnost, vrlina), uporabna etika (prakticna eticna vprasanja); metaetika (bistvo, narava moralnosti): moralna semantika (pomen moralnih izjav, sodb; dejanje moralno pravilno, opis, izraz, predpis); moralna metafizika (obstoj moralnih lastnosti, dejstev, ne-naravne); moralna epistemologija (spoznanje); moralna psihologija (sodbe, motivacija za delovanje); moralna fenomenologija (izkustvo). Etika: moralna teorija, prakticna etika. Dobro/slabo: stanje stvari. Moralno napačno, pravilno: obvezno, dopustno, prepovedano. Vrednota: notranje, instrumentalno. Utilitarizem. Vrednost (presezek ugodja nad bolecino). Dolznost/pravilno: dejanje, ki do najvec max vrednosti. Vrlina: znacajska lastnost, ki nam omogoca delovati moralno pravilno. Aristotel: vrednost in vrlina.

24.10.18. Avtoriteta moralnih razlogov. Fenomenologija -> metafizika. Neodvisnost, avtoriteta, vlečejo, neizbežnost, pravilnost. Ne-naturalizem. Pripoznanje fenomenologije in motivacije. Metafizika. Ohranitev. Moralne sodbe: kognitivizem (propozicije, opisujejo, R/N), nekognitivizem (ekspresivizem). Teorija zmote: fenomenologija objektivnosti, metafizika ne.

7.11.18.  Moore. Moralni nenaturalizem. Argument iz odprtega vprašanja. Razumevanje naturalistine zmote. Posledice Mooreovega argumenta za nadaljni razvoj moralne teorije. Sodobne interpretacije argumenta odprtega vprašanja. Moralna semantika.

21.11.18. Razlog, razum (/custvo), sklepanje. Druzbeni intuicionizem. Predstave, misli, custva, stremljenja. Tip, primerek.

28.11.18. Moralne sodbe: razum, razlogi; custva. Norme: dogovor, moralne. Monizem, pluralizem, partikularizem.

5.12.18. Kako tvorimo moralne sodbe? (A) Klasicni racionalizem: razlog, sklepanje. Situacija -> razlogi (razumni premislek) -> moralna sodba. A je razlog za B: subjekt prepozna razlog (prepricanje, da A razlaga B), B glede na situacijo. Prepricanja nastopajo v izrecnih sklepanjih. Razlogi izrecno v zavesti. (B) Druzbeni intuicionizem: neposredni custveni odziv na situacijo. Druzbena skupnost. Naknadno upravicenje moralne sodbe. Situacija -> neposredni custveni odziv (intuicija) -> moralna sodba -> Razlogi, razumni premislek <-, -> drugi, druzba. (C) Osvetlitveni racionalizem. Prevec strogo: razlogi, sklepanje, razumni premislek. Lahko is odziven na razlog, ki te vodi pri delovanju, prepricanju. Osvetlitev: prihaja iz ozadja, ne zavedam se v popolnosti vseh razlogov. Modularnost: razlogi so holisticni. Imam razloge za dejanje, ne pa izrecna prepricanja. Razlogi za prepricanja (spoznavni razlogi, prepricanja vezana na verjetnost). Pretirano preslikati zaznavo na vsa prepricanja. Razumevanje sale hipno. Pri moralnih sodbah se smiselna nadoknadna prepricanja. Ni naknadno upravicevanje. Obicajna prepricanja: malo verjetno dodatni razlogi. May zavrne intuicionizem, spodkople empiricno podporo. Mi: alternativni model, drugace razumeti pojem razlage, sklepanja. Uganka razuma: verjetnostne napake: neposredni spoznavni odzivi temelj vse nase misli, Razumski premislek le ce kaj narobe.

12.12.18.  Spoznavne vrline: jedrne, pomozne. Tvorba prepricanja: dejavna v sirokem smislu. Fenomenologija. Vrlina: delovanje in prepricanje in custva in motivacija. Vrlina: pristno delovanje. Spoznavne vrline: miselne navade: spoznavni pogum, pazljivost, sposobnost pogleda z vec vidikov -> resnica. Vrline: postenost, iskrenost, darezljivost -> dobro (smoter). Znacajske lastnosti. E. Sosa: spoznavne vrline so zanesljivi spoznavni procesi (dober vid, spomin). Tvorba prepricanj: delovanje. Izkustvene znacilnosti delovanja: 1. Jaz kot izvor delovanja, 2. Izbirnost, 3. Namenskost, smotrnost, 4. Barvna osvetlitev, 5. Struktura cilji-sredstva. 6. Motivacija, avtoriteta razlogov. 7. Razlogi. Prostor: vzrokov, razlogov. Tvorba prepricanja: proces, pricakovanja. Prepricanje: ni proste izbire. Odziv na razloge, znamo tudi utemeljiti; avtoriteta razlogov.

19.12.18. Tvorba prepricanja. Teleologija (smotrnost): resnica. Deontika: obvezno, dopustno (mozni svetovi, rezultat  dejavnosti; znacaj, dejanja). Delovanje -> dejanje (deontoloski pristop: vrsta dejanja: Ali je v skladu z nacelom?) -> teleoloski pristop (posledice dejanja: Ali smo dosegli zazelen rezultat?). Vrlinska teorija: zanima me vidik delovalca: znacaj, vrline tega ki deluje; ali je delovalec moralno dobra oseba? Spoznavna teorija: tvorba prepricanj: deontolosko, teleolosko (resnicnost), vrlinsko (delovalec, vidik). Tri vrste spoznavnega vrednotenja: deontolosko, teleolosko, z vidika vrline. Vsakdanje presojanje vse tri razseznosti. Normativnost: celostno (ne locujemo estetskega, spoznavnega, moralnega vrednotenja): kar ugotovimo za en vidik velja tudi za druge. Trije zorni koti: pravila, vrste dejanj, znacaj. Vrlina (spoznavne vrline, pot do:) teleologija (rezultat, resnica), deontolosko vrednotenje. Prepricanje je psiholosko: zavezanost: “Preprican sem, da..” Spoznavni dozdevki, prepricanja tvorim na podlagi dozdevkov. Teleoloska struktura prepricanja. Štiri stopnje razumnosti: 1. Izkustvena razumnost, 2. Subjektivna razumnost, 3. Objektivna razumnost, 4. Zanesljivo spoznanje. Izkustveno razumni smo, ko postavimo na uztrezen nacin v ravnotezje kako se nam stvari kazejo. 2. Subjektivna razumnost: spoznavna obcutljivost. 3. Objektivna razumnost. 4. Zanesljivo spoznanje: ko smo prepricani le v resnicne zadeve.

9.1.19  Razumnost: veridicnost, objektivna razumnost, subjektivna razumnost, izkustvena razumnost. Vrlost: veridicnost popolna zanesljivost, objektivna vrlost, subjektivna vrlost, izkustvena vrlost. Dokazila, spoznavna obcutljivost, svet. Tvorba prepricanj -> prepricanje -> stanje zavezanosti da p -> resnica/smoter. Svobodna volja.

16.1.19. Naturalisticna zmota in odprto vprasanje. Hare. Normativna etika. Nacelo kortistnosti.

Prisotnost in obveznosti

 

 

 

v arhivu prof. Potrča

Literatura:

Strahovnik, Vojko. 2016. Moralna teorija. Maribor: Aristej. Povezava do knjige s popustom: http://www.aristej.si/slo/humanistika_in_druzboslovje/index.html

Potrč, Matjaž (2004) Dinamična filozofija, Ljubljana: ZIFF.
Strahovnik, Vojko (2009) Moralne sodbe, intuicija in moralna načela, Velenje: IPAK.
Potrč, Matjaž, Strahovnik, Vojko. Phenomenological objectivity and moral theory. Synthesis philosophica, 2014, vol. 29, fasc. 1, str. 159-173,
Strahovnik, Vojko “Teorija zmote: moralni kognitivizem in irealizem”, Analiza, 2008. Letn. 12, št. 1/, str. 49-67.
Strahovnik, Vojko. “Oris moralnega partikularizma.” Analiza 3/2004, str. 33-55.
Strahovnik, Vojko.”Moralna filozofija R. M. Harea: univerzalni preskriptivizem in utilitarizem dveh ravni” Analiza Letn. 13, št. 1/2 (2009), str. 47-62.
Strahovnik, Vojko. Moralne dileme in moralna teorija. Analiza, 2008, letn. 12, št. 3, str. 29-60.
Strahovnik, Vojko. Moralna fenomenologija in fenomenološki argumenti. Analiza, 2007, letn. 11, št. 4, str. 73-95.
Potrč, Matjaž, Strahovnik, Vojko. Justification in context. Acta analytica, 2005, vol. 20, no. 2, str. 91-104.