Moralna teorija 2015/2016

MORALNA TEORIJA 2015/2016

1. sem.; sreda, 14:40-16:20 (pred. 434) red. prof. dr. Matjaž Potrč

Vsebina predmeta: V okviru predmeta bodo predstavljena temeljna vprašanja moralne teorije, kot so vprašanja o ontološkem statusu moralnih lastnosti (realizem vs anti-realizem), o pomenu moralnih sodb (opisnost vs. neopisnost, kognitivizem, emotivizem, ekspresivizem, preskriptivizem), o naravi odnosa med moralnimi sodbami in motivacijo za moralno delovanje (motivacijski internalizem vs eksternalizem) in o spoznavnem dostopu do moralne stvarnosti (moralna intuicija, reliablilizem, koherentizem, skepticizem). V akad. letu 2015/2016 se bo predmet ukvarjal posebej z vrstami metaetičnih stališč.

Obveznosti študenta: Študent mora aktivno sodelovati pri predmetu, kar izkazuje njegova prisotnost na predavanjih, branje seminarskih tekstov in sodelovanje v razpravi. Za aktivno sodelovanje med letom se šteje, če je bil študent prisoten vsaj na 75% seminarskih srečanj. Ti študenti pridobijo oceno na podlagi sodelovanja. Če je bil študent prisoten vsaj 50% srečanj, bo na ustnem izpitu dobil vprašanje iz seminarskih tekstov. Študent, ki ni obiskoval predmeta in ni izpolnil pogojev sodelovanja, v tem akad. letu ne more pridobiti ocene pri predmetu.

Opravljene obveznosti in prisotnost (glej seznam na koncu)

Vsebina predmeta 2013/2014 – razpored in teksti za seminarsko branje

1. Uvodno predavanje: predstavitev predmeta (7.10.2015)
2. Razsežnosti moralne teorije
3. Nenaturalizem: G. E. Moore
4. Intuicionizem: H. A. Prichard in W. D. Ross
5. Emotivizem: A. J. Ayer in C. L. Stevenson
6. Preskriptivizem: R. M. Hare
7. Teorija zmote: J. L. Mackie (18.11.2015)
7a. Olson: Hägerström and Moral Theory (25.11.2015)
8. Potrč and Strahovnik: Meinongian Theory of Moral Judgments (2.12.2015)

9. Kvazi-realizem: Simon Blackburn (9.12.2015)

10. Analiticna filozofija in moralna teorija (16.12.2015) tekst za branje je na naslednji povezavi:

http://timmons.faculty.arizona.edu/sites/timmons.faculty.arizona.edu/files/Book_Proposal.pdf

11. Evtanazija (23.12.2015)

12. Deontologija (13.1.16): tukaj material za branje:

McNaughton, David and J. Piers Rawling. “Deontology” in Principles of Health Care Ethics. 2nd ed. Eds. R. Ashcroft, A. Dawson, H. Draper, and J. McMillan. Wiley: 2007. 65-72.

Relativizem: Gilbert Harman
Ekspresivizem norm: Allan Gibbard

Naturalistični realizem: Peter Railton, David Brink in Frank Jackson
Kognitivistični ekspresivizem: Terence Horgan in Mark Timmons
Fikcionalizem: Ali Kalderon in Richard Joyce

Povezava do datotek – teksti za seminarsko branje (up. ime in geslo dobijo študenti na predavanjih)

Opis vsebine

7.10.15
Moralna teorija: narava moralnosti. Metaetika. Ali moralne vrednote obstajajo neodvisno od nas, glede na kulturo? Naravne, nenaravne lastnosti? Spoznavne zmoznosti: skepticen, utemeljitveni pristop, skladnost. Analiza moralnih sodb. Semanticna vloga sodb: opisi, predpisi, emotivni pomen. Psihologija: moralna motivacija. Ali nas moralne sodbe motivirajo, na kaksen nacin? Moralna fenomenologija. Struktura moralne teorije: deonticna, utilitaristicna. Moore: narava moralnosti, vsebinska vprasanja. Moralna sodba. Opis sveta, ni naravna lastnost. Intuicionizem. Emotivizem: ni opis, ni vsebinskih vprasanj. Vsebinska razprava se vrne: pravice zivali, teorija pravicnosti. Predpis, ukaz: pomen moralnih sodb. Hare: Zakaj ontologija v moralni filozofiji ni pomembna? Utilitarist. Oddaljijo se od semantike, k ontologiji, spoznanju, objektivnosti moralnih sodb. Metafizika, semantika, spoznavna teorija, moralna psihologija.

14.10.2015
Meta-etika. Normativna etika. Uporabna etika. Metafizika (realizem, anti-realizem), semantika (kognitivizem, nekognitivizem), epistemologija, psihologija, fenomenologija. Prepricanja: kognitivna – nekognitivna, uspeh – zmota, realizem – relativizem, naturalizem -nenaturalizem.

21.10.2015
Moralni realizem, kognitivizem, moralni antiskepticizem, moralni internalizem. / Nerealizem, nekognitivizem, moralni skepticizem, moralni eksternalizem. Sodbe, motivacija za delovanje. Fenomenologija: zelo pomembna, manj pomembna, nepomembna. Alis so moralne sodbe prepricanja? Ne: nekognitivizem (emotivizem, preskriptivizem, ekspresivizem (norm, nacrtov), kvazi-realizem (ekspresivizem in pojasnilo povrsinskih znacilnosti moralnege jezika in misli)). Ja: kognitivizem. Ali so ta prepricanja kdaj resnicna? Ne: teorija zmote. Ja: teorija uspeha. Moralni realizem: naturalisticen, nenaturalisticen. Moore: dobro. Dimenzije: vrednosti (dobro), dolznosti (moralno pravilno), vrline (znacajska lastnost, ki v najvecji meri pripomore k moralni pravilnosti dejanja. Dobro: izraz/pojem: prijetno, kar odobrava skupnost, lastnost dobro: nenaturalizem. Argument odprtega vprasanja: Z je N, toda ali je tudi dober? Odprto, neopredeljivo, nezvedljivo. Sinonimnost, istovetnost. Bentham, Mill: Utilitarizem pravil. Moore: utilitarist dejanja.

28.10.2015
Intuicionizem: uvid. Antiskepticizem, moralna vednost je mozna. Intuicija: propozicionalno (vsebina je samorazvidna), psiholosko (neposredno prepricanje, neizpeljano). Intuicionizem: posledicizem (moralni status dejanja je odvisen od posledic dejanja; vednost o notrdanji vrednosti stanj stvari). Intuicionizem: posledicizem (monizem; moralni status dejanja je odvisen od posledic dejanja, vednost o notranji vrednosti stanj stvari), deontoloska etika (vrste dejanj: laz, pomoc, zvestoba), konflikt, dileme). Intuicionizem: spoznavni (moralni uvid kot dostop do moralne stvarnosti), celostni (uvid in moralni realizem in kognitivizem, in pluralizem), metodoloski (moralni pluralizem). Intuicija: nesklepalna, trdna, globlje razumevanje, predteoreticnost. Ni: takojsnja, ocitna. Ni dokaza (Ross, Prichard), druga dokazila (Audi). Prichard: naturalisticna zmota, doslej iskali dokazila za temeljno mmoralno prepricanje, tak dokaz pa ni mozen. Ross: vednost, prima facie dolznosti; mnenje. Ugovori intuicionizmu: sesti cut, nestrinjanje, dogmatizem.

4.11.2015
Emotivizem, ne-kognitivizem / kognitivizem (opis, resnicno/neresnicno). Vloga moralne sodbe: izraza nespoznavna stanja, izraza spoznavna stanja. Spoznavna teorija custev; emotivizem (izraz custev) R/N?, subjektivizem (opis custev) R/N. Pomen / psihologija. Frege-Geach problem. Zatrjena, nezatrjena raba. logicna zmota pomenskega dvoumja. Problem moralnega nestrinjanja. Vprasanje nasega izkustva: moralne sodbe so prepricanja, avtoriteta. Problem moralne zmote, napredka. Problem naravnanosti. Ekspresivizem.

11.11.2015
Preskriptivizem: Hare. Vsebina. Utilitarizem dveh ravni. Utilitarizem dejanj, pravil. Sidgwick: razmisljujoci, preprosti ljudje. Moore: enostavna, zapletena dejanja. Hare: dve ravni moralnega izkustva: enostavna, zapletena. Motivacijski internalizem (sodbe, moralna prepricanja — motivacija za delovanje). Fanatik, akratik (sibka volja), amoralist. Predpisnost. Posplosljivost moralnih sodb.

18.11.15.
Teorija zmote. Opisno prepricanje, R/N. Kognitivizem (klasicni Moore Ross Prichard). Realizem. / Nekognitivizem (klasicni Ayer Stevenson, Hare). Vmes teorija zmote: kognitivizem in irealizem. Teorija zmote: 1. fenomenoloska psiholoska semanticna teza: moralne sodbe so prepricanja, ki opisujejo od nas neodvisno moralno stvarnost. 2. Od nas neodvisna moralna stvarnost ne obstaja. Argument nestrinjanja. Argument cudnosti: a. predpisnost, motivacijskost. b. supervenienca, c. spoznanje. Vzorci objektivizacije. Odzivi: moralni realizti (naturalizem, nenaturalizem), ekspresivisti. Kognitivizem: 1. psiholoska teza: moralne sodbe so prepricanja, 2. semanticna teza: moralne sodbe so opisne. So opisi / niso opisi. So prepricanja / niso prepricanja. Klasicni kognitivizem, klasicni mekognitivizem, neopisni kognitivizem, fikcionalizem.

25.11.15.
Hagerstrom. Teorija zmote. Pravni realizem. Naravno pravo (moralni realizem). Pravni pozitivizem (pravo in morala nista v nujni povezavi). Skandinavski pravni realizem: izkusnja prava. (Mackie: kognitivisticna teorija zmote. Psiholoska, semanticna teza: moralne sodbe so opisna prepricanja, ki merijo na objektivne vrednote. Metafizicna teza: ni nobenih objkektivnih vrednot.) Nekognitivisticna teorija zmote: Izkustvena teza: moralno presojanje dozivljamo kot objektivno. Metafizicna teza: ni nobenih objektivnih vrednot. Psiholoska teza: moralne sodbe niso prepricanja. Brentano, Meinong. Veber: dopolnil teorijo presojanja: posebna vrsta predmetov: najstva. Brentano: predstave, sodbe, custva. Meinong: predstave, sodbe, custva, zelje. Veber: predstave, sodbe, custva, stremljenja. Osnove, dejstva (miselni dozivljaji: kognitivni), vrednote, najstva (nagonski dozivljaji: konativni). Hagerstrom: ideje (iA) -> sodbe i(iA); obcutja (custva). Teorija zmote: teza fenomenoloska (izkustvo), psiholoska (vrste dozivljaja), semanticna (pomen: opis, predpis, naravnanost, R/N). Hagerstrom: moralne sodbe: ideja kognitivno i (D) + konativno o (D). Moralne sodbe: niti R niti N: nekognitivizem. Zmota: izkustvo: moralna sodba se kaze kot prepricanje o objektivnih moralnih lastnostih. Vrzel: izkustvo/stvarnost. Ena moznost: Meinong in Veber kot teoretika zmote. Najstva: intencionalni, ne ddejanski predmeti. Manjka razlika vsebina/predmet. Dej + vsebina (predmet) = dozivljaj. Veber: moralne sodbe tvorimo na podlagi vrednostnih custvovanj (spostovanje, zanicevanje). Vrednostno custvovanje -> vrednostno stremljenje (pismo moram odnesti na posto) -> najstvo. Intencionalni predmet. Meinong Veber teorija zmote: zdruzljivo z moralnim nerealizmom. Dej/vsebina. Obcutja -> dej + vsebina = dozivljaj (prestrasenost, izpit /intencionalni predmet/, strah). 2 smeri: 1. reinterpretiraj Meinonga tudi kot teoretika zmote, 2. kako bolj dosledno sledenje predmetni teoriji: razumeti naravo prepricanj (Veber: najstvena prepricanja: zgolj izveden dozivljaj, oblikujem ga ko ze imam stremljenje). Konativni dozivljaji merijo na vsebino in predmet. Predmetnostna teorija: vsebina dozivljaja (konkretna, psiholosko obstojeca) ni (idealni) predmet.

2.12.15.
Intencionalnost: vsebina, predmet. Prepricanje: je, naj bo. Kognitivizem (prepricanje, opis), nekognitivizem. Dozivljaj. Psiholoski dej <-> vsebina. Prepricanjski dej <-> opisna vsebina. Neprepricanjski dej <-> neopisna vsebina. Predmet. Prepricanjski dej: dejstveni (opisno prepricanje), najstveni (neopisno prepricanje), vrsta zavezanosti. Jedrna vsebina, celostna vsebina. Opisna prepricanja, najstvena prepricanja. (Najstvena zavezanost: naj bo tako). oralne sodbe: najstvena prepricanja zavezanost (zahteva, neodvisna), motivacija. Fenomenoloski argument: moralne sodbe podpbne obicajnim prepricanjem: kognitivni dojem, kategorizira, neprostovoljno, razumna avtoriteta razlogi, izrazim z opisnim stavkom. Predstave, misli, custva (umski dozivljaji). Stremljenja, najstvo, dolznost, najstvena prepricanja (nagonski dozivljaji, vrednostna). Nekognitivni dozivljaj: najstvena prepricanja (kognitivna stanja). Custvo, stremljenje: najstveno prepricanje. Teorija zmote (Veber): nekognitivisticna. Najstvena prepricanja: Veber tudi nekognitivni dozivljaji; neopisni kognitivizem (nekognitivna naravnanost). Blackburn: ni vazno ce zelja prepricanja na koncu. Pomembno: ali zacnemo z naravnanostjo, s prepricanjem. Kvazi-realizem: Mackie teorija zmote kognitivno in nekognitivno. Blackburn kvazi-realizem. Povrsinsko moralne sodbe podobne prepricanjem. Pojasniti zakaj. Ekspresivizem in cim vec kognitivizma. Videz / globinsko. Smer ustrezanja: prepricanja kognitivno ustrezajo svetu. Zelje nekognitivno: svet mora ustrezati zelji.

9.12.15.
Kvazi-realizem. Ekspresivizem. Projektivizem. Moralna fenomenologija: prepricanje, objektivnost (izvor zunaj nas). Vednost. Argumenti v prid ekspresivizma: Metafizicna in spoznavna varcnost. Motivacija-prakticnost. Hume: prepricanje in zelja. Moralna sodba: naravnanost, zelja, custvo. Realist: motivacijski eksternalizem, proti Hume motivaciji (Nagel, Dancy). Supervenienca in preproved mesanih svetov. Kaj pojasnjuje vidik supervenience? Realist: nujna povezava. Objektivist glede zgolj presoje: sprejem sistema norm. Praksa oblikuje nemesane svetove. Frege-Geachev problem: moralne sodbe in skpelanost. P1: Moralno nedopustno je mucenje zivali. (Veljavnost? B!m Zatrjen pomen, izrazna raba.) P2: Ce je moralno nedopustno pretepati zivali, potem je moralno nedopustno pretepati psa. (H! (B!m -> B!p): nezatrjena raba). .: Moralno nedopustno je pretepati psa. (B!p) Zmota: pomensko dvoumje. Blackburn: moralna obcutljivost. P -> Q, P .: Q. Zavezem se. Ugovori kvazi-realizmu. Je fikcionalizem (David Lewis). Ugovor globoke moralne zmote. Moralno nedopustno je muciti zivali, ampak lahko da se motim. Moralne naravnanosti: R/N, vednost, sklepanje, zmota. Kognitivizem (spoznavna stanja), nekognitivizem (nespoznavna stanja). Zavezanost: najstvena, dejstvena. HT: nekognitivna naravnanost -> neopisno prepricanje. Blackburn: zavezanost.

16.12.2015.
Analiticna filozofija. Predpostavki: 1. Vloga jezika je opisna. 2. Nanasanje ne potrebuje zavesti. Logicno lastno ime. Pokazni izraz. Moralna teorija: Proti 1: teorija zmote, fikcionalizem, neopisni kognitivizem. Proti 2: osvetljujoci razlogi. Razlogi: zahtevajo, omogocajo.

23.12.15.
Eticni vidiki prekinitve aktivnega zdravljenja.
6.1.16.
Moralna teorija zmote. Subjektivizem, relativizem, nekognitivizem. Projektivizem. (1) Fenomenologija: Moralno nepravilnost izkusamo kot objektivno znacilnost v svetu. (2) Psihologija: To izkustvo izvira iz nase ne-zaznavne zmoznosti; ko opazujemo dolocena dejanja in znacilnosti, postanemo custveno naravnani (custvo nestrinjanja), kar pripelje do izkustva omenjenega v (1). (3) Ontologija: Dejansko pa moralno slabo v svetu ne obstaja. (4) Semantika: Ko izgovarjamo stavke kot ‘X je moralno napacno’, se nahajamo v zmoti.

13.1.16.
Deontologija: najstvo, dolznost. Posledicizem dejanj: ni supererogacije, dobro -> pravilno, dejavnik nevtralen. Posledicizem pravil. Monizem, pluralizem (dobrodelnost, hvaleznost), partikularizem. Zdravi razum: izbira, posebne vezi, omejitev.

20.1.16.
Moralne fenomenologija – metodologija. Uvid. Razlog. Jezikovno obnasanje. Tvorbeno pretvorbena slovnica. Moralna zaveza; presoja da je moralno dejanje dobro; sram; krivda; hvaleznost. Supererogatorno dejanje. Sistem 1, sistem 2. Razlogi. Nacerla. Vloga razlogov: zahteva, podpira. Objektivnost. Barvna osvetlitev.

Prisotnost

Babic Tomaz 15
Basta Lea 12
Beric Martin 12
Buljubasic Muhamed 1
Cehic Elvis 9
Damjanac Ziga 12
Drobnic Timotej 1
Glavan Ziga 11
Ivanjko Tajda 8
Jambrovic Tadej 1
Jerina Gasper 12
Komac Ziza 12
Kusej Arne 10
Lesnik Zoja 12
Marjanovic Igor 10
Matko Nina 12
Poznic Tina 12
Praznik Sanja 13
Repic Tanja 1
Schnabl Dejan Christian 15
Skafar Anja 11
Standeuer Borut Rudolf 12
Starasinic David 13
Sterchi Yann 13
Storman Marusa 12
Zagorc Brina 12
Zore Ursa 2
Zagar Diana 14
Zagar Marjeta 12
Zega Hana 11
Zitnik Klavdija 14

 

Dodatna literatura: Potrč, Matjaž (2004) Dinamična filozofija, Ljubljana: ZIFF. Potrč, M. in Strahovnik, V. Practical Contexts, Frankfurt: Ontos-Verlag, 2004. Potrč, M., Strahovnik, V. in Lance, M. Challenging Moral Particularism, Routledge, New York, 2007. Strahovnik, Vojko (2009) Moralne sodbe, intuicija in moralna načela, Velenje: IPAK. Potrč, Matjaž “The Person and the Good” v JUHANT, Janez (ur.) in ŽALEC, Bojan (ur.) Person and Good Man and His Ethics in the Postmodern World. Berlin 2006: LIT Verlag, Theologie Ost-West, Band 6: str. 229-240. Potrč, Matjaž, Strahovnik, Vojko. Meinongian theory of moral judgments. V: SCHRAMM, Alfred (ur.). Meinong studies. Frankfurt: Ontos, cop. 2005-<2009>, str. 93-122. Strahovnik, Vojko “Teorija zmote: moralni kognitivizem in irealizem”, Analiza, 2008. Analiza, Letn. 12, št. 1/2 (2008), str. 49-67. Strahovnik, Vojko. “Oris moralnega partikularizma.” Analiza 3/2004, str. 33-55. Strahovnik, Vojko.”Moralna filozofija R. M. Harea : univerzalni preskriptivizem in utilitarizem dveh ravni” Analiza Letn. 13, št. 1/2 (2009), str. 47-62.