red. prof. dr. Matjaž Potrč, 2. semester; sreda: 13:00-14:40 – pred. 325, 14:40-16:20 – pred. 434
Vsebina predmeta: V okviru predmeta bodo v letu 2017/2018 predstavljena temeljna vprašanja etike in moralne teroje, posebej pa tista, ki so vezana na vprašanje obstoja od nas neodvisne moralne stvarnosti, pomena moralnih sodb, naturalizma in etike, moralnega upravičenja in moralnega izkustva. Hkrati bomo sledili razvoju moralne filozofije v 20. stoletju glede na poglavitne avtorje: Moore – Prichard – Ross – Ayer – Stevenson – Hare – Mackie – Harman – Gibbard – Blackburn – Railton – Brink – Kalderon – Joyce – Horgan – Timmons.
Obveznosti študenta: Študent mora aktivno sodelovati pri predmetu, kar izkazuje njegova prisotnost na predavanjih (75%) in sodelovanje v razpravi, branje seminarskih tekstov, priprava 2 izročkov (vedno na temo napovedanega semin. branja in ne za nazaj, rok: do 23.5.2018) in kratkega končnega eseja (rok 23. 5. 2018). Ti študenti pridobijo oceno na podlagi sodelovanja in ocen za izročke in esej. Če je bil študent prisoten vsaj 50% srečanj ter opravil vsaj del obveznosti, bo na ustnem izpitu za končno oceno dobil dodatna vprašanja iz seminarskih tekstov. Študent, ki ni obiskoval predmeta in ni izpolnil pogojev sodelovanja, v tem akad. letu ne more pridobiti ocene pri predmetu.
Izroček: 1 tipkana stran, povzetek ključnih trditev in argumentov v seminarskem besedilu v obliki alinej in/ali strukture argumentov; se pripravi vnaprej in odda na začetku predavanja za besedilo, ki je takrat seminarsko branje. Pričakuje se, da bo študent tudi posebej aktivno sodeloval v razpravi o tem branju.
Končni esej: dolžina 1800-2200 besed; esej na eno izmed tem, ki so bile obravnavne na predavanjih; rok oddaje: do ponedeljka, 23. 5. 2018 (brez izjem) v iztisnjeni obliki na predavanjih.
Vsebina predmeta 2017/2018 – razpored in teksti za seminarsko branje:
Vsa besedila so iz knjige: Moralna teorija: o naravi moralnosti (V. Strahovnik; Aristej 2016), ki je na voljo v knjižnici in v knjigarni FF.
Uvodno predavanje (21.2.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: UVOD: RAZSEŽNOSTI MORALNE TEORIJE (28.2.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: MORALNI NENATURALIZEM: G. E. MOORE (7.3.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: INTUICIONIZEM: H. A. PRICHARD IN W. D. ROSS (14.3.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: EMOTIVIZEM: A. J. AYER IN C. L. STEVENSON (21.3.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: PRESKRIPTIVIZEM: R. M. HARE (28.3.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: TEORIJA ZMOTE: J.L. MACKIE (4.4.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: MORALNI RELATIVIZEM: GILBERT HARMAN (11.4)
V. Strahovnik_Moralna teorija: EKSPRESIVIZEM NORM: ALAN GIBBARD (18.4.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: KVAZI-REALIZEM: SIMON BLACKBURN (25.4.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: . NATURALISTIČNI REALIZEM: ZVEDBENI (PETER RAILTON) IN NEZVEDBENI (DAVID BRINK) (9.5.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: MORALNI FIKCIONALIZEM: MARK KALDERON IN RICHARD JOYCE (16.5.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: KOGNITIVISTIČNI EKSPRESIVIZEM: TERRY HORGAN IN MARK TIMMONS (23.5.)
Vsebina predmeta 2016/2017:
21.2.2018
Moralnost: vsebina (vprasanja prvega reda), narava, bistvo (vprasanja drugega reda). Moralna filozofija: metaetika, normativna etika, uporabna etika. Moralna teorija, prakticna etika. Pretehtano ravnotezje: moralne sodbe, intuicija; splosna moralna nacela (moralna teorija). Moralnost: vprasanja drugega reda. Moralna metafizika: obstoj moralnih lastnosti: realizem, antirealizem. Moralni naturalizem, moralni nenaturalizem. Moralna spoznavna teorija: moralna vednost: skepticizem, antiskepticizem (intuicionizem (uvid temeljna moralna prepricanja, izvedena moralna prepricanja), skladnost oz. koherentizem, moralni cut). Moralna semantika: pomen, vloga moralnih sodb: kognitivizem (opis, R/N), nekognitivizem. Moralna psihologija: moralna motivacija: internalizem (nujna notranja povezava moralne sodbe in motivacija), eksternalizem (ni nujne povezave: zunanja motivacija: strah pred kaznijo, ugled, sodelovanje, vzivljanje, socutje). Moralna fenomenologija: izkustvo; kvalitativni vidiki moralnega dozivljanja.
28.2.2018
Etika, metaetika. Metafizika: realizem, antirealizem. Semantika: kognitivizem (moralna sodbe so prepricanja, opisujejo, R/N), nekognitivizem (custva). Epistemologija. Psihologija – motivacija. Fenomenologija. So moralne sodbe prepricanja? Ne: emotivizem, predpisnost, ekspresivizem norm, navidezni realizem, pripovedni pristop. Ja: kognitivizem. Opisi? R/N? Ne: kognitivizticni ekspresivizem. Ja. Vsaj kdaj R? Ne: teorija zmote. Ja: uspeh. Neodvisno od gledisca? Ne: relativizem. Ja: realizem. Naravna dejstva? Ne: nenaturalizem, intuicionizem. Ja: nenaturalisticni realizem.
7.3.2018
1.Dobro. Kako ravnati? Dolznosti. Posledicizem: moralni status dejanja dolocajo njegove posledice. 2. Pravilno/napacno moralno. Dolznost. Tisto dejanje, ki izmed vseh alternativ privede do najboljsih posledic (vrednost). 3. Vrlina/vrlost: dispozicija, ki nam omogoca, da v cim vecji meri ravnamo moralno pravilno. Aristotel: dobro (srecnost), vrlina. Kant dolznost. 4. Razlog: prakticni (storiti: moralni-normativni), spoznavni (biti preprican); normativni (dobri), psiholoski. Opisno/normativno. (Bolecina -razlog->naj pomagam). Scanlon: X je razlog za Y (zame, da storim Y v okoliscinah O). Razlog: specificno. Izkustvo razlogov: delovanje. Prostor vzrokov, prostor razlogov. Fenomenologija delovanja, razlogov: jaz kot izvor, izbirnost, namen, prepoznava razlogov kot razlogov, osvetljujejo. Spoznavni razlogi. Delovanje. Realisticni nenaturalizem. Vednost da, kako. Smisel in pomen. Odprto vprassnja, zaprto vprasanje.
14.3.18.
Moralni dozdevki. Opisna dejstvena in normativna najstvena prepricanja. Razlogi. Moralni intuicionizem: spoznavni, celostni.
21.3.18.
Moore. Dobri: pojmovni vidik, vidik obstoja: pomen, obstoj. Voda H2O. Moralni izrazi, izjave, sodbe: normativne usmerjanje, motivacija; opisni izrazi, izjave. Sinonimnost izrazov -> istovetnost lastnosti. Prijetno, presezek ugodja nad bolecino, to kar odobrava skupnost, kar bi si zeleli zeleti. Argument odprtega vprasanja. Emotivizem (custva); ekspresivizem (nekognitivna stanja, naravnanosti). “Kraja je moralno napacna.” Moralni govor: povrsinsko R/N, preprican sem da; globinsko kraja!! Razlog: normativna podrocja. Razlogi za spoznanje: zanesljivi spoznavni procesi, prepricanje utemeljeno v razlogih. Realizem razlogi relacija v svetu; nerealisti razlogi so le nas pripis v svetu. Gibbard: ljudje smo normativna bitja, vrednotimo svet. Sistem norm – svet. Mi sprejememo neki sistem norm. Ekspresivizem nacrtov: vse moje normativne sodbe izrazajo sprejemanje nekega nacrta. Naturalizem. Le svet, nase naravnanosti. Scanlon: Kaj dolgujemo drug drugemu? Norme a priori uvid: zasluznost, pravicnost, dolznost, sui generis dolznosti. Moralne sodbe: pomen, obstoj; spoznavni vidiki: generalizem, partikularizem. Scanlon: razlogi realne relacije v svetu. A je razlog za S da stori B v situaciji C. Kaj? Za koga? Okoliscine? Objektivna relacija. Kognitivna stanja: dusevnost > svet. Nekognitivna stanja: svet > dusevnost.
28.3.18.
Predpisnost, nekognitivizem, neopisnost. Moralna teorija: opisna (moralni naturalizem, intuicionizem), neopisna (emotivizem, predpisnost). Utilitarizem: dejanj, prabil. Teorija dveh ravni. Posplosljivist, predpisnost. Jezik misli, modularnost duha, dusevnost tako ne deluje. Holizem, abduktivnost. Dozivljani: miselni (predstave, misli), custveni (custva, stremljenja). Intencionalnost: vsebina, predmet.
4.4.18.
Teorija zmote. Metafizika, ontologija. Kognitivizem, realizem; nekognitivizem, nerealizem. Supervenienca: moralne, materialne lastnosti. Prepricanja, neprepricanjska stanja; opisnost, neopisnost. Obicajni kognitivizem, obicajni nekognitivizem, pripoved, neopisni kognitivizem. Propozicionalna in ozadna vsebina, doksasticno in propozicionalno upravicenje. Oblikovna vsebina in barvna osvetlitev.
11.4.18.
Jezik misli, mehka pravila. Splosna pravila brez izjem. Sintaksa. Problem okvirja, ustreznost. Spoznavni sistem je odprt, holisticen, abduktiven, pravilz z izjemami. Ne moremo upraviliti. Ozadna vednost, zunanji pogoji, omejitve. Ceteris paribus: mehko pravilo. Sistematicnost in tvorbenost. Jezik misli, sintaksa. Zmahcamo. Ravni opisa spoznavnih sistemov: visja, srednja podpora (algoritmicna ali dinamicna, matematicni opis), uprimerjenje. Dinamicni sistemi: matematika. Skladenjske, pomenske informacije. Silnice prepoznamo kot razloge (lahko povozi, spremeni). Tehtamo. Teznje kot metafora. Razlaga splosnosti z izjemami. Mehka pravila. Splosnosti imajo razlagalno moc. Razlagalna odvisnost izjem. Moralni relativizem. Univerzalnost. Prepricanje: je, naj.
18.4.18.
Jezik misli: sintaksa: sistematicna, produktivna. Predstave: sintakticno strukturirane. Pravila brez izjem. Ravni opisa spoznavnega sistema: popolno spoznavno stanje (visja), tocka na dinamicnem ozadju (srednja). Sintakticni jezik misli: pravila sklepanja, izvedba sklepanja. Logicna obcutljivost z izjemami, abdukcija. Dedukicja le v izjemnih primerih kako delujemo. Argument slednosti. Ce klasicna sintaksa: kako smo se je naucili. Vsi procesi modularni, masivno. Nabor informacij le za eno nalogo. Neklasicna sintaksa: morfoloskost: v vsakem trenutku je ozadje sistema taksno, da znamo prepoznati relevantne informacije. Salo razumemo, ne moremo naprej zamejiti. Iz ozadne vednosti karkoli je pomembno. Masivna morfologija. Ekspresivizem norm: nedejstvenost, nekognitivizem. Razumnost. Krivda, jeza zamera. Argument slednosti: se nahajas (okolje), delujes. Objektivnost: <w, n>. Frege-Geach. Jezik, misel, svet.
25.4.18.
Vsebina: pojavna, zmoznost, oblikovna. Tvorba prepricanj: izotropicnost, Quineovstvo. Izkustvena razvidnost: utemeljitvenost, sovisnost. Ravni opisa spoznavnih sistemov: visja popolno spoznavno stanje. Srednja algortitem ali dinamicna pokrajina z matematicnim opisom. Spodnja fiziologija fizika. Izkustvena razvidnost: 1. Sinhronost, 2. Zmoznost, 3. Supervenienca, 4. Koherenca, 5. Fenomenologija. Barvna osvetlitev. Mozgani v kadi, mocvirnik. Minimalisticna teorija resnice. Upravicenost prepricanj: 1. Propozicionalno: imeti upravicenje, tretja oseba prostor vzrokov, 2. Doksasticno: biti upravicen, prva oseba, prostor razlogov. Navidezni realizem. Projektivizem.
9.5.18
Moralni realizem. Moralna zemlja dvojcica. Pomen H2O XYZ. Prototipi. A priori, a posteriori. Upravicenje: zanesljivost – zunanje; razvidnost – notranje. Vrlinska spoznavna teorija: dejavnost, razumnost, izkustvo. Vap=def p&Pap&Uap. Spoznavne vrline: jedrne, pomozne. Fenomenologija. Tvorba prepricanja. Sredstvo – smoter. 4. Smoter: resnica (zanesljivost). 3. Objektivna razvidnost. 2. Spoznavna obcutljivost, subjektivna. 1. Spoznavni dozdevki subjektivni izkustveni.
16.5.18.
Pripovedni moralni pristop: obicajna morala hermenevtika, teorija zmote prevratna (odprava, ohranitev). Smisel in pomen. Frege-Geach. Prostor vzrokov, razlogov. Tvorba prepricanja. Teleologija sredstvo – cilj. 4. Smoter: resnicno prepricanje. 3. Podsmoter objektivna razvidnost, podpodsmoter subjektivna spoznavna obcutljivost, 1. Podpodpodsmoter spoznavni dozdevki.
23.5.18.
Kognitivisticni ekspresivizem. Proti predpostavki opisnosti. Vsebina: opisna, prepricanjska, izjavna. Prepricanje: je, naj. Zavezanost. Tvorba prepricanja. Teleologija: cilj. Deontologija: sredstvo. Resnica, objektivna razumnost, spoznavna obcutljivost, subjektivna izkustvena razvidnost spoznavni dozdevki. Zanesljivost, razvidnost. Nerealizem. Frege-Geach.
Prisotnost in obveznosti
Ambroz Urh 26 Izrocek 2 Seminar
Anzuvic Ludvik 8
Babic Nika 5
Batic Lara 29 Izrocek 2 Seminar
Bizjak Rihard 8
Dajcman Blaz 25 Izrocek 2 Seminar
Dars Lidija 7
Dolinsek Andraz 25 Izrocek 2 Seminar
Gaspersic Grunherz Lea 6
Gostisa Domen 26 Izrocek 2 Seminar
Horvat Huynad Isztvan Geza 5
Ivanic Mitja 26 Izrocek 2 Seminar
Jerman Matkovic Misa 28 Izrocek 2 Seminar
Jurancic Klementina 25 Izrocek 2 Seminar
Kitak Jakob 13
Kotnik Anze 21 Izrocek 2 Seminar
Kuhar Gregor 5
Mentol Ujcic Tina 26 Izrocek 2 Seminar
Nabergoj Alenka 8
Poljsak Kus Masa 23 Izrocek 2 Seminar
Prislan Monika 19 Izrocek 2 Seminar
Tepina Katja 24 Izrocek 2 Seminar
Vidmar Sara 32 Izrocek 2 Seminar
Zagar Zala 27 Izrocek 2 Seminar
Zitnik Klavdija 30 Izrocek 2 Seminar
Študijska (izpitna) literatura
Potrč, Matjaž (2004) Dinamična filozofija, Ljubljana: ZIFF.
Strahovnik, Vojko (2016) Moralna teorija, Maribor: Aristej.
Potrč, M. in Strahovnik, V. Practical Contexts, Frankfurt: Ontos-Verlag, 2004.
Potrč, M., Strahovnik, V. in Lance, M. Challenging Moral Particularism, Routledge, New York, 2007.
Strahovnik, Vojko (2009) Moralne sodbe, intuicija in moralna načela, Velenje: IPAK.
Potrč, Matjaž “The Person and the Good” v JUHANT, Janez (ur.) in ŽALEC, Bojan (ur.) Person and Good Man and His Ethics in the Postmodern World. Berlin 2006: LIT Verlag, Theologie Ost-West, Band 6: str. 229-240.
Potrč, Matjaž, Strahovnik, Vojko. Meinongian theory of moral judgments. V: SCHRAMM, Alfred (ur.). Meinong studies. Frankfurt: Ontos, cop. 2005-<2009>, str. 93-122.