ETIKA IN MORALNA TEORIJA 2018/2019

ETIKA IN MORALNA TEORIJA 2018-2019

2. semester; ponedeljek, 9:40-13:00 (pred. 434) red. prof. dr. Matjaž Potrč

Vsebina predmeta: V okviru predmeta bodo v letu 2018/2019 predstavljena temeljna vprašanja etike in moralne teorije, posebej tista, ki so vezana na vprašanje teorije delovanja v povezavi s spoznavno teorijo ter fenomenologijo delovanja.

Obveznosti študenta: Študent mora aktivno sodelovati pri predmetu, kar izkazuje njegova prisotnost na predavanjih (75%) in sodelovanje v razpravi, branje seminarskih tekstov, priprava 2 izročkov (vedno na temo napovedanega semin. branja in ne za nazaj) in kratkega končnega eseja (rok 27. 5. 2019). Ti študenti pridobijo oceno na podlagi sodelovanja in ocen za izročke in esej. Če je bil študent prisoten vsaj 50% srečanj ter opravil vsaj del obveznosti, bo na ustnem izpitu za končno oceno dobil dodatna vprašanja iz seminarskih tekstov. Študent, ki ni obiskoval predmeta in ni izpolnil pogojev sodelovanja, v tem akad. letu ne more pridobiti ocene pri predmetu.

Izroček: 1 stran, povzetek ključnih trditev in argumentov v seminarskem besedilu v obliki alinej in/ali strukture argumentov; se pripravi vnaprej in odda na začetku predavanja.

Končni esej: 1800-2200 besed na eno izmed tem, ki so bile obravnavne na predavanjih, rok oddaje do vključno ponedeljka, 27. 5. 2019 (brez izjem) v iztisnjeni obliki na predavanjih.

Vsebina predmeta 2018/2019 – razpored in teksti za seminarsko branje:
0. Uvodno predavanje (18.2.)
1. Haidt: Emotional Dog and Its Rational Tail (25.2.)
2. Horgan-Potrc-Strahovnik: What it is Like to Believe-Chapter 1 (4.3.)
3. Horgan-Potrc-Strahovnik: What it is Like to Believe-Chapter 2 (11.3.)
4. Horgan-Potrc-Strahovnik: What it is Like to Believe-Chapter 3 (18.3.)
5. Horgan-Timmons: Chromatic Rationalism (25.3.)
6. Horgan & Timmons: Gripped by Authority (1.4.)
7. Gripped by Authority (8.4.)
8. Chapter 5_Epistemic Agency in the Space of Reasons (15.4.)
9. Chapter 6_The Teleological Structure of Belief Fixation and Epistemic Agency (29.4)
10. Chapter 7_Core Epistemic Virtuousness and Ancillary Epistemic Virtues (6.5.)
11. Chromatic Illumination in Belief Fixation and Implicit Bias (13.5.)
12. (20.5.)
13. (27.5.)
14. Konferenca/Bled – povezava do informacij in programa

Povezava do datotek oz. tekstov za seminarsko branje – LINK (geslo za dostop dobijo študenti na predavanjih ali preko e-pošte; teksti so dostopni tudi v sistemu VIS)


Opis vsebine

18.II.2019.  Psiholoski vidiki moralnih sodb. Kako v nas nastajajo sodbe, prepricanja? Psiholoski vidik: kako je nasa dusevnost zgrajena? Izkustveni vidik: kako izkusimo tvorbo moralne sodbe (izraz zelje, custev, custvenih odzivov)? Prvo-osebno. Izkustvene teme: ne le v moralnih sodbah, prepricanjih. Prepricanja, moralna vsebina. Usmeritev je, da se vprasanja normativnosti obravnavajo celostno. Norme: predpis, zapoved, vrednote (boljse od drugega). Etika: moralne sodbe. Spoznanje: prepricanja, upravicenost, razlogi. Etika prepricanja. Kdaj smo upraviceni biti prepricani. Tudi ko se vzdrzimo prepricanja.  Prepricanje (ima tudi pes), sodba (sprejmemo zavestno). Normativnost: psiholosko, struktura-objektivnost (temeljna nacela, vrednote, posamezni primeri, ni pravil), izkustveni vidiki. Razlogi – prepricanja. Moralne sodbe: racionalizem (sklepanje, nacela), custveni pristop. Tvorba prepricanja, etika. Je-prepricanje, najstveno-prepricanje. Vap =def p&Pap &Uap (vednost je resnicno upraviceno prepricanje).

25.II.2019 Bistvo moralnosti: obstoj, pomen, spoznanje (upravicenje sodb, razlogi), moralna psihologija (motivacija za delovanje, sodbe, moralna prepricanja, obveze, razlogi za delovanje), moralna fenomenologija (moralno izkustvo). Druzbeni intuicionizem: moralni racionalizem,  razlogi, sklepanje -> moralna sodba. Situacija -> custveni odziv -> moralna sodba. Sklepanje, razlogi. Intuicija, druzbeni vidiki. Racionalizem: situacija …> custveni odziv …> sklepanja -> sodba. Druzbeni intuicionizem: situacija -> intuicija (A) -> sodba (A) -> sklepanje razmislek (A) …> intuicija (B) -> sodba (B) -> sklepanje razmislek (B). Kako tvorimo prepricanja? Kaksen del dusevnosti je v ozadju racionalisticnega modela presojanja? Intuicionistinega modela presojanja? Vzamemo intuicionizem: holizem pri presoji. Nesklepalnost, celostno, hitro, odziv na situacijo. Iz racionalisticnega modela: razlogi jedro tvorbe prepricanj. Sodbe ustrezne situaciji. Prepricanje: sirok nabor razlogov. Premisleki neposredno povezani v ozadju. Modularnost. Osrednji spoznavni procesi, centralni procesor, koraki. Holizem: spoznavni procesi, tvorba prepricanj, sodb. Nas model: obcutljivost na razloge: iz ozadja sodelujejo pri tvorbi prepricanj, ne da bi bili izrecno del pri tvorbi prepricanj. Moralne presoje: prepricanja, sodbe tvorimo na podlagi dobrih razlogov, sodeluje ze v zacetku. Vsebina: izrecna, v zmoznosti, postopkovna.

4.III.2019. Problem okvirja in razvidnostni holizem tvorbe prepricanj. Upravicenje: zanesljivost, razvidnost. Tvorba prepricanj in obcutljivost na ozadno informacijo. Problem okvirja in njegov poduk za spoznavno teorijo: holizem in abdukcija. Sklepanje na najboljso razlago. Holizem: izotropicnost, quinovstvo (konsistentnost, koherentnost, razlagalna moc). Modularnost. Silnice, pokrajina. Dejanja, razlogi.

11.III.2019. Tvorba prepricanja. Obilna modularnost. Problem okvirja. Ustreznost. Funkcionalizem. Tri ravni opisa spoznavnih sistemov: Klasicizem (visje: popolno spoznavno stanje, predstava; srednja: predstave, pravila; nizje: udejanjenje), dinamika (visje: popolno spoznavno stanje; srednja: zmoznost; nizje: udejanjenje). Vsebina: pojavna, v zmoznosti, oblikovna. Obilna oblikovnost. Vap =def p&Pap&Uap. Spoznavna teorija ledene gore.

18.III.2019. Oblikovna vsebina: implicitna, ni izrecno navzoca v zavesti. Kako, zakaj ima spoznavni pomen? Zakaj je pomembna za upravičenje prepričanj? Vednost je upraviceno resnicno prepricanje. Zanesljivost, temeljnost, skladnost, razvidnost/dokazila. Fenomenoloska kontinuiteta. Barvna osvetlitev. Bogato ozadje, holizem, abdukcija: izrecnost, prisotnost; ni izrecno prisotno. Neizkustvena zanesljivost. Neizkustvena razvidnost (dokazila). Zanesljivi procesi. Nedokazilnost, gola obcutja, izkustvo. Dokazilo: supervenienca, barvna osvetlitev je del podlage za tvorbo prepričanja, tudi dokazilo. Tvorba prepricanja: cilj: resnica, podprta: objektivno, subjektivno, izkustveno. Dokazila/ razvidnost. Dozdevki. Kontekstualizem. Upravicenje: propozicionalno, doksasticno. Upostevanje. Prostor: vzrokov (vzroki), razlogov (normativnost).

25.III.2019. Oblikovni racionalizem in psihologija moralnega presojanja. Nacela, razlogi, sklepanje. (I) Intuicija. (N-S) Nesklepalnost. (IZM) Izmislek. (Predpostavka) Razlog, zavest. Razlogi nastopajo pojavno (zavestno), v zmoznosti (posredno), v zmoznosti (neposredno). Postopkovna zmožnost. Vedeti: da, kako. Metodolosko: model moralne presoje: ali je smiseln? Predpostavke. Prepricljiv: glede na filozofske teorije o presojanju; empiricne vidike moralnega presojanja; moralno izkustvo. Napetost: empiricne raziskave dajejo raznolike rezultate. Objektivni razlogi. Subjektivni: del moralnih sodb. Izkustvena dokazila: izkustvo večine pri presojanju. Odzivni smo na razloge, neodvisne od nas, podlaga sodbi. Izkustveni vidik: ne pri druzbenem intuicionizmu. (Situacija, intuicija, čustveni odziv, sodba, sklepanje (presojanje/razlogi), sodba, sklepanje). Oblikovno posedovanje moralnih nacel. Odzivnost na razloge, sodba. Moralna nacela: brez izjem, ceteris paribus. Ni moralnih nacel, moralne sodbe oblikujemo na podlagi odziva na razloge, kar je v situaciji moralno pomembno. Moralna obcutljivost, sposobnost presoje. Ceteris paribus ni dober model za moralnost. Vkljuceni razlogi. Intuicionizem: situacija, intuicija = obcutljivost na razloge, presoja, sodba.

1.IV.2019. Avtoriteta razlogov te zagrabi. Razlogi: normativno, motivacijsko. Razlog: govori v prid. Teorija zmote. Nezvedbeni nenaturalizem. Trilema: A. pripoznanje normativnosti in motivacijskosti razlogov. B. Metafizika: izognemo se problematicnim staliscem. C. Ohranitev: skladnost z našimi moralnimi praksami. Zvedbeni naturalizem – A (motivacijskost). Ekspresivizem izrazna teorija -A (normativnost). Eticni nenaturalizem  (dobro, prav, razlog kot moralna dejstva) -B. Teorija zmote (izkustveni vidiki razlogov: i. moralne sodbe so R/N opisi prepričanja, ii. metafizika: moralna dejstva, lastnosti, ne obstajajo: zmota. Nenaturalistična zmota: izkustvo avtoritete razlogov -> metafizika (obstoj razloga). Nezvedbena izrazna teorija kognitivistični ekspresivizem: Moralne sodbe so pristna prepričanja (normativno, motivacijsko, niso pa R/N, ker nimajo vloge opisovanja sveta). Neopisna prepricanja. Nova psihološka kategoija: ne čisto prepričanje, ne cista zelja: novo duševno stanje neopisna prepričanja. Stanja zavezanosti, neopisna, najstvena. Ne da je nekaj tako, ampak da naj bo nekaj tako. Oblikovna vsebina, barvna osvetlitev. Moralne sodbe: prepricanja (je-prepricanja, naj-prepricanja), zelje (ja: motivacija; ne: ni avtoritete). Izkustvo razlogov: vleka neodvisnost, zunanji izvor, nujnost, zagrabi, pravilnost, motivacija. Nerealizem, najstvena prepricanja.

8.IV.19.  Razlogi te zagrabijo. Avtoriteta razlogov: motivacija, normativnost. Ni odvisno od zelje. Razlogi: vlecejo, zgrabijo, neodvisnost, zunanji izvor, nujnost, pravilnost, motivacija. Pripoznanje, metafizika, ohranjanje. Fenomenoloski argument: Fenomenologija (izkustvo avtoritete) -> metafizika (obstoj lastnosti). Nenaturalisticna zmota. Izrazni spoznavni kognitivisticni ekspresivizem, nerealizem. Psiholoski druzbeni. Izrazni zvedbeni. Nenaturalisticni realizem. Teorija zmote. Osvetljujoca izkustvena razvidnost, spoznavni ustroj. Vednost je resnicno upraviceno prepricanje (holisticno, abduktivno). Spoznanje: utemeljitev (zanesljivost, razvidnost), skladnost. Jezik misli: predstave, pravila. Modularnost: obveznost, hitrost. Prepricanja: Veliko ozadne informacije (ne, ja). Holisticno, ne izrecno v zavesti (ne, ja). Zavest? Spoznavno upravicenje. Masivna modularnost. Masivna morfologija, oblikovnost.  

15.IV.19.Spoznavni razlogi nas zagrabijo, prej potegnejo: oboje dejavnost. Običajna dejanja dejavnost: 1. Jaz kot vir delovanja, 2. Izbirnost, 3. Namenskost, 4. Barvna osvetlitev, 5. Teleoloska struktura (namen, cilji, sredstva), 6. Motivacija, odziv na razloge, 7. Na podlagi razlogov kot razlogov. Tvorba prepricanj siroka dejavnost: 1. Jaz kot vir spoznavne sposobnosti, 2. Ni izbirnosti. 3. Namenskost, cilj resnica, 4, 5, 6, 7. Spoznavna dejavnost: ne, ja: Ali vkljucuje tvorbo ohranjanje prepricanj? Ne, ja: Vkljucuje vsa prepricanja? Ne: Sosa sodbe, obicanja prepricanja zivalska vednost. Ja: prostovoljnost, nadzor spoznavne dejavnosti? Ne: ni zavezanosti zdruzljivosti. Ja: spoznavni voluntarizem. Fenomenoloski argument: prostor razlogov, izkustvo delovanja supervenienca. Ekspresivizem norm; Izrazna teorija. Frege-Geach w1 n1, w2 n2… Resnica, objektivnost, subjektivna spoznavna obcutljivost, spoznavni dozdevek. Prostor: vzrokov, razlogov.

29.IV.2019. Smotrnostna zgradba tvorbe prepričanj in spoznavna dejavnost. Smoter (telos), dolžnosti (deontika) spoznavanje. Od psihologije k normativnosti. Razumnost. Prepričanje =def stanje zavezanosti, da p. Resnica kot smoter prepričanja. Cilj: razumevanje sveta, nas samih, moč prepričanj. Spoznavna omejenost: dokazila, občutljivost. 4. Resnica: zanesljivo spoznanje. 3. Objektivna razumnost: kar je objektivno verjetno resnično: razvidnost dokazila. 2. Subjektivna razumnost: kar je subjektivna verjetna resnica: dokazila spoznavna občutljivost. 1. Izkustvena razumnost: kar se kaže kot resnično: spoznavni dozdevki: celostni, omejeni (lokalni), odgovori, ultima facie: edina dostopna točka za tvorbo prepričanja. Zmotna prepričanja: Betty (objektivno, subjektivno, izkustveno razumna); Bob resnična prepričanja: fiksna ideja da je možgan v kadi: nima objektivne, subjektivne, izkustvene razumnosti. Načelo: spoznanje v dobri veri: 1. Ni dopustno prepričanje v nasprotju z dozdevki, tudi če niso relevantna prepričanja (zgolj to), 2. Ce imam spoznavne dozdevke moram tvoriti prepricanja: relevanca, ustreznost (verjemi vse in zgolj to). Razumsko nestrinjanje, vztrajanje, etika prepričanja. Jezik misli: predstave (notranja struktura), pravila. Tocka, spoznavno ozadje. Ontoloska razlika: onticno, ontolosko. Predmet, nejasni predmet, gmota. Monizem.

6.V.2019. Jedrna spoznavna vrlinskost in pomozne spoznavne vrline. Tvorba prepricanja. Ravni: 4. Resnica (smoter) zanesljivost, 3. Objektivna razvidnost, 2. Subjektivna spoznavna obcutljivost, 1. Subjektivni izkustveni spoznavni dozdevki (vseobsežni preverjeni spoznavni dozdevki). 1: Spoznavna vrlina izkustvene subjektivne razumnosti. 2: 1& spoznavna občutljivostna razumnost, 3: 1&2& objektivna razumnost. 4: 1&2&3& zanesljiva resničnost. Upoštevanje, zombi, Norman. Oblikovna vsebina = razvidnost. Tocka, spoznavno ozadje. Jezik misli: predstave (vsebina), pravila (brez izjem). Holizem (izotropicnost, Quinovstvo), abdukcija.

13.V.2019. Barva osvetlitev in pristranskost pri tvorbi prepričanja. Pred-sodki, stereotipi. Oblikovna vsebina, holizem, abdukcija, supervenienca. Fenomenologija, zavest, upostevanje. Razvidnost je oblikovna vsebina. Razlog. Upraviceno prepricanje: propozicionalno, doksasticno. (4) Zanesljiva resnicnost. (3) Objektivna razvidnost. (2) Subjektivna spoznavna obcutljivost. (1) Izkustveni subjektivni spoznavni dozdevki. Zombi: razvidnost prihaja iz jasnega neba.

20.V.2019. Barvno-izkustvena razvidnost. Upraviceno prepricanje: 1. Propozicionalno: oblikovna vsebina, imeti upravicenje (holizem, abdukcija; hipoteza glede na najboljso razlago); 2. Doksasticno: barvna osvetlitev, biti preprican, upostevanje (zavest, fenomenologija). Upravicenje: zanesljivost, razvidnost. Jasnovidec: iz jasnega neba. Podobnost. (4) resnicno zanesljivo prepricanje (racionalnost); (3) objektivna razvidnost (objektivni racionalizem, vrlina); (2) subjektivna spoznavna obcutljivost (racionalnost, vrlina subjektivne spoznavne obcutljivosti); (1) Izkustvena objektivna razvidnost: vserazseznostni pretehtani spoznavni dozdevki (subjektivna izkustvena racionalnost, vrlina). Etika prepricanja. Racionalno nestrinjanje. Vztrajanje.

27.V. 2019. Barvna osvetlitev, supervenienca, oblikovna vsebina. Upostevanje. Imeti upravicenje: razvidnost, oblikovna vsebina; propozicionalno upravicenje. Biti upravicen: oblikovna vsebina in barvna osvetlitev: doksasticno upravicenje. Prostor: vzrokov, razlogov. Ničelno razsežnostna referenčno intencionalna tocka kot vhodni podatek, ki naj se umesti v ustrezno območje oblikovne več razsežnostne vsebine, kjer se poti držijo podobnosti.

 


Opravljene obveznosti in prisotnost

 

Ambroz Urh 21, izrocek 2, seminar

Colnar Valentina 23, izrocek , seminar

Furlan Zala 1920, izrocek 2 seminar

Jeraj Jus 19, izrocek 2, seminar

Juhant Anja 3

Lesjak Katja 25, izrocek 2, seminar

Masic Vlaskalic Tara 12

Sitar Alja 19, izrocek 2, seminar

Tihelj Tinkara 26, izroček 2, seminar

Valant Nina 25, izrocek 2, seminar

 

 

Dodatna (izpitna) literatura:

  • Strahovnik, Vojko (2016) Moralna teorija , Maribor: Aristej.
  • Potrč, Matjaž (2004) Dinamična filozofija, Ljubljana: ZIFF.
  • Strahovnik, Vojko (2009) Moralne sodbe, intuicija in moralna načela, Velenje: IPAK.
  • Potrč, M., Strahovnik, V. in Lance, M. Challenging Moral Particularism (London: Routledge 2007; ponatis 2009)
  • Horgan, T. in Timmons, M. (ur.) (2006) Metaethics after Moore, Oxford: Claredon Press.
  • Študent, ki ni obiskoval predmeta in ni izpolnil pogojev sodelovanja, v tem akad. letu ne more pridobiti ocene pri predmetu. V primeru upravičene odsotnosti lahko pristopi k izpitu, za izpitno literaturo pa ima vse seminarske tekste in tekste s seznama dodatne izpitne literature.