Etika in moralna teorija 2017/2018

2. semester; ponedeljek, 9:40-13:00 (pred. 434) red. prof. dr. Matjaž Potrč

Vsebina predmeta: V okviru predmeta bodo v letu 2017/2018 predstavljena temeljna vprašanja etike in moralne teorije, posebej tista, ki so vezana na vprašanje teorije delovanja v povezavi s spoznavno teorijo ter fenomenologijo delovanja.

Obveznosti študenta: Študent mora aktivno sodelovati pri predmetu, kar izkazuje njegova prisotnost na predavanjih (75%) in sodelovanje v razpravi, branje seminarskih tekstov, priprava 2 izročkov (vedno na temo napovedanega semin. branja in ne za nazaj) in kratkega končnega eseja (rok 28. 5. 2018). Ti študenti pridobijo oceno na podlagi sodelovanja in ocen za izročke in esej. Če je bil študent prisoten vsaj 50% srečanj ter opravil vsaj del obveznosti, bo na ustnem izpitu za končno oceno dobil dodatna vprašanja iz seminarskih tekstov. Študent, ki ni obiskoval predmeta in ni izpolnil pogojev sodelovanja, v tem akad. letu ne more pridobiti ocene pri predmetu.

Izroček: 1 stran, povzetek ključnih trditev in argumentov v seminarskem besedilu v obliki alinej in/ali strukture argumentov; se pripravi vnaprej in odda na začetku predavanja.

Končni esej: 1800-2200 besed na eno izmed tem, ki so bile obravnavne na predavanjih, rok oddaje do vključno ponedeljka, 21. 5. 2017 (brez izjem) v iztisnjeni obliki na predavanjih.

 

Vsebina predmeta 2017/2018 – razpored in teksti za seminarsko branje:
0. Uvodno predavanje (19.2.)
1. Fodor: The Mind Doesn’t Work That Way 1 del (26.2.)
2. Fodor: The Mind Doesn’t Work That Way 2 del (5.3.)
3. Fodor: The Mind Doesn’t Work That Way 3 del (12.3.)
4. David Henderson, Terry Horgan, Matjaž Potrč: Morphological Content and Chromatic Illumination in Belief Fixation (19.3.)
5. Potrč and Strahovnik: Frame problem and the space of epistemic reasons (26.3.; 9.4.)
6. Horgan and Tienson_Precis of connectionism and the philosophy of psychology (16. 4.)
7. Horgan and Potrc_2010_The Epistemic Relevance of Morphological Content (23.4.)
8. The Space of Epistemic Reasons – Part II (7.5.)
9. Authority of reasons and moral phenomenology (14.5.)
10.The Space of Epistemic Reasons – Part III (21.5.)

 

Povezava do datotek oz. tekstov za seminarsko branje – LINK (geslo za dostop dobijo študenti na predavanjih ali preko e-pošte; teksti so dostopni tudi v sistemu VIS)


Opis vsebine

19.2.2018

Racunalniska teorija duha. Modularnost in visji spoznavni procesi. Oblikovna vsebina, barvna osvetlitev.

26.2.2018

Teza vrojenosti. Mova sinteza: preracunavanje, racionalisticna psihologija. Sintaksa: bistvene atomisticne sestavine. Visje spoznanje. Masivna modularnost. Enostavnost. Notranja in zunanja sintaksa. Konzervativnost. Abdukcija, holizem, kontekst, ustreznost, problem okvirja. Metaetika. Metafizika, semantika, spoznavna teorija, psihologija, fenomenologija.

5.3.2018

Abduktivno sklepanje: najboljsa mozna razlaga. Preracunavanje (Turing). Sintaksa (skladnja). Moduli. Nova sinteza: 1. Preracunavanje, 2. Racionalna psihologija, 3. Prevladujoca modularnost, 4. Vrojenost modulov. Generalizem (Vx) Fx -> Gx (opisa lastnost -> moralni status). ? -> pravilo -> moralna sodba. Primer -> moralna sodba. 1. Delovanje (presojanje, tvorba prepricanj). 2. Prostor razlogov (ustreznost). A. Oblikovna (morfoloska) vsebina: ustrezne povezave. B. Osvetljujoci razlogi. Utilitarizem: moralno pravilno je dejanje, ki ima od vseh alternativ najboljse posledice za dobrobit vseh. Alternative, posledice. Prostor razlogov: razumnost: spoznavna, prakticna. Modularnost. Moralni nenaturalizem, realizem, odprto vprasanje, naturalisticna zmota.

12.3.2018

Jezik misli. Modularnost duha. Nova sinteza: jezik misli, masovna modularnost, razvoj. Argumenti razvoj -> psihologija: konsistenca, teleologija (vloga), zapletenost. Intuicionizem: spoznavni, celostni; zaznavni, dogmatski, filozofski. Prima facie dolznosti: zvestoba, hvaleznost, pravicnost, dobrodelnost, samoizboljsanje, neskodovanje. Moralni dozdevki: prepricanje. 4. Resnicno, zanesljivo prepricanje kot cilj tvorbe prepricanja. 3. Podpira ga: objektivna razvidnost. 2. Podpira jo: subjektivna spoznavna obcutljivost. 1. Podpirajo jo: spoznavni izkustveni dozdevki.

19.3.18.

Moralni dozdevki, pretehtani. Zanesljivost – razvidnost. Spoznavna umescenost. Smotrnost: sredstvo-cilj. Je-prepricanja. 4. Resnica, 3. Objektivna racionalnost (vrlina). 2. Subjektivna racionalnost. 4. Izkustvena racionalnost (spoznavni dozdevki). [Racionalnost: jedrna vrlina.] Naj-prepricanja. 4. Normativna ustreznost, racionalnost. 3. Objektivna moralna racionalnost. 2. Subjektivna moralna racionalnost. 1. Moralni dozdevki: izkustvena moralna racionalnost. [Razlogi.] / Vrlinska teorija. Moralnost: moralna vrlina/vrlost, dobro, moralno pravilno, dolznost. Spoznanje: spoznavne vrline/vrlost, upravicenje, resnica, vednost, zanesljivost, spoznavna obcutljivost. Mocne teorije: spoznavna/moralna vrlost kot izhodisce za ostale. Sosa: vednost je upraviceno resnicno prepricanje; upravicenost: zanesljivi procesi: spoznavne vrline. Sibke teorije. Dolznost (Moore): storiti dejanje,  ki izmed vseh alternativ privede do cimvec dobrega. -> Moralna zavezanost/nacin delovanja -> zvestoba, zanesljivost: moralne vrline. Razumnost kot vrline, spoznanje kot delovanje. Pojmovni krog; vrlina -> zanesljivost -> spoznavna obcutljivost. Aristotel: vrlina <-> srecnost (dobro). Mocna (Sosa), sibka, vmesna (vec temeljnih pojmov, opredeljenih v odnosu eden do drugega). Vrline: znacajska poteza?, proces? Pojem vrlost v teoriji. Mi: vrlost ni odvec (razumnost – vrlost dodana vrednost). Spoznavna obcutljivost, ne le zanesljivi procesi. Mi smo spoznavno obcutljivi (pricakovanja, ozadna vednost, izkusnje). Neizrecno prisotni razlogi, ki dolocajo kvaliteto izkustva: mi smo tisti, ki delujemo. Salo razumemo na podlagi razlogov. Informacije iz ozadja delujejo na nas. Pojem vrline ima vlogo, da nakazuje, da gre za vidik delovanja, ne procesa: ne deli, ampak mi kot delovalci. Sintakticnost/skladnja: dobri smo v logicnem sklepanju. Izkustvena razseznost: zanesljivi procesi, rezultat sprejmemo ni pa dostopa do tega kako smo do tega prisli, izkustveno cudno. Razvidnost, dozdevki. Zanesljivost, razvidnost, spoznavni dozdevki. Model osvetljenih dozdevkov, ki so povezani z dokazili (-C). Predpostavke: A. Spoznanje (tvorba prepricanj) je abduktivno in holisticno. B. Ozadna morfoloska vsebina. [A in B izven modulov]. C. Dusevne vsebine so izrecno navzoce ko vplivajo na spoznanje. Dusevna vsebina: i. Navzoca, ii. Dispozicija (tradicionalna): izrecno navzoca -> ucinkuje. iii. ozadna morfoloska vsebina: ucinkovita ne da bi bila izrecno navzoca.

26.3.18.

Problem okvirja. Jezik misli, modularnost. Propozicije, morfoloska vsebina in barvna osvetlitev. Prostor vzrokov, razlogov. Vedeti da, kako. Spoznavni dozdevki, subjektivna spoznavna obcutljivost, objektivna razvidnost, resnica (kot cilj tvorbe prepricanj). Cezsvetna razvidnostna zanesljivost. Zavest.

9.4.18.

Moralni relativizem. Teorija zmote. Prepricanja, kognitivizem, realizem / neprepricanjska stanja, nekognitivizem, nerealizem. Psihologija: pristna prepricanja, neprepricanjske naravnanosti. Semantika: opisnost, neopisnost. Klasicni kognitivizem, klasicni nekognitivizem. Pripoved. Kognitivisticni ekspresivizem. Bogastvo spoznavnega ozadja. Problem okvirja. Osvetljujoci razlogi. Propozicije: predstavitveni model duha. Sistematicnost, sestavljivost. Zavezanost: je, naj.

16.4.18.

Matematika/algoritmi. Mehki zakoni ceteris paribus/ pravila brez izjem. Predstave, dinamicni sistemi. Tvorbeno pretvorbena slovnica. Ravni opisa spoznavnih sistemov. Gornja raven: popolno spoznavno stanje organizma, udejanjeno kot tocka na dinamicni povrsini, fiziologija. Sistematicnost, produktivnost. Bogastvo, argument slednosti. Skladnost, sintaksa. Jezik, psihologija, svet. Vzrocno H2O, prototip. Gavagai. Ekspresivizem norm. Frege-Geach. Razumnost.

23.4.18.

Upravicenje: propozicionalno (prostor vzrokov, vsebina, 3. oseba); doksasticno (prostor razlogov, prepticanje, 1. oseba). Zaradi dokazila tvori prepricanje (prva oseba: mi vemo, katere razloge smo vzeli kot temeljne). Zombi: brez izkustva kako je biti delovalec, kako je biti v prostoru razlogov. Z vidika prve osebe nima tega izkustva, ne pripisemo mu vednosti, odgovornosti. Delovanje: namenoma, z razlogom, ali brez. Dve plasti upravicenja. Vednost: propozicionalno in doksasticno. Razvidnost: sinhrono, zmoznosti, supervenienca, koherenca, izkustvo. Mozgani v kadi: neposredno izkustvo, izpeljana prepricanja; temeljna prepricanja. Holizem, abdukcija, Pluralizem: sinhrono, diahrono; deontika. 1. Dejanje, prepricanje, deonticno presoja (ozko: nacela, dolznosti; siroko: rezultat. teleologija). Mocvirnik. Kontekst presojanja. Spoznavni pluralizem: ne moremo reci kateri vidik je temeljen; razlicni vidiki presojanja, ni zvedbe, kontekst doloca; enako vrl kot nekdo ki ni mozgan v kadi. Paranoik ima nakljucno prav: resnicno prepricanje, celotni pristop je spoznavno ne-vrl. Napetost: izkustvo kot temelj upravicenja, karkoli lahko prispeva k tvorbi prepricanja, vse kar v sistemu ni izrecno prisotno, nele neposredna morfoloska vsebina posredna tvorba prepricanj, osvetlitve iz ozadja tvorijo podlago razlogov, sala. Navidezni realizem. Projektivizem. Frege Geach. RAA. Kognitivizem-nerealizem. Minimalna teorija resnice: ‘p’ je R cee p.

7.5.18

Vrlinska spoznavna dejavnost. Izkustvo delovanja. Tvorba prepricanj: Prepricanje, resnica, uprvicenje-dokazila. Vrline: jedrne (sinhrono, v danem trenutku), pomozne (diahrono: spoznavni pogum, odprtost, ustvarjalnost). Razumnost: lastnost tistega, ki tvori prepricanje. Perspektiva. Delovanje: ozko, siroko. Prostor: vzrokov, razlogov. Tvorba prepricanj: 4 resnica (cilj), 3 objektivna razumnost (sredstvo, cilj), 2. Obcutljivost, subjektivna razumnost (sredstvo, cilj), 1 Izkustvena subjektivna razumnost: spoznavni dozdevki (sredstvo). Locitev ravni: 4/3 Betty Bob.

14.5.18.

Fenomenologija, avtoriteta izkustvenih razlogov. Sinhrono, diahrono. Razlogi kot prvi: psiholoska teza. Avtoriteta razlogov (kategoricno, hipoteticni imperativ; oblikovna vsebina in barvna osvetlitev), izkustvo (fenomenologija), tvorba moralne sodbe. Prijem, kategoricno. Normativno (razlog), vzrocno. Moralni in spoznavni razlogi, razlozi druge razloge na enak nacin, normativnost kot enotni problem. Normativnost poenotena: temeljni pojem (vrednota, dolznost). Psiholoski del. Enotnost izkustva, delovanje pod razlogi. Razlog: za subjekta, da stori dejanje, v okoliscinah. Fenomenologija razlogov, dejavnost: avtoriteta, prijem, barvna osvetlitev, perspektiva, voljnost. Nezvedljiva normativnost. Izkustvo, psihologija, vec prilegajocih se ravni. Privzdig: razlaga, psiholoska strategija dejavnikov? Prepoznanje necesa kot razlog ni privzdig. Ustreznost. Protidejstveni pogojniki in vzrocnost.

21.5.18

Sosa: spoznavne vrline: preseci razlikovanje internalizem/eksternalizem. Pomembno je oboje: pri vsebinah je pomembno, da so spete z resnicnimi prepricanji. Resnica je cilj tvorbe prepricanja. Ravni vrlosti. Resnicno prepricani smo zaradi tega ker imamo spoznavne vrline. Stopnje: teleoloska struktura pri tvorbi prepricanj postaje subjektivne razumnosti, vrlosti. Sosa je eksternalist, popacena fenomenologija: zivalska, refleksivna vednost. Stopnje razumnosti, vrlosti: drugacen model zakaj je resnica spoznavni cilj, kako jo dosezemo. Spoznavna obcutljivost. Stopnjevito se priblizujemo popolni zanesljivosti v nasem spoznanju. 4 vrste vrlosti, le 3 vrste racionalnosti. Racionalist spodnje 3 ravni. Hierarhija: i. Vidik resnice, zanesljivosti, ii. Nasa spoznavna obcutljivost. Spoj internalizem-eksternalizem. Resnica je zunanje postavljen cilj, ne glede na naso spoznavno obcutljivost. Hkrati: vrlost, notranji uvid: spoznavna obcutljivost. Sledenje spoznavnim dozdevkom: internalizem. Mar ni internalisticna zahteva prezahtevna? Mi: ne gre za eksplicitno zavedanje, ampak lahko razlogi delujejo iz ozadja, osvetljujejo. Skladno z nasim izkustvom: prepricanj ne tvorimo z jasnega. Dvoje vrst spoznavnega ocenjevanja: teleoloska (resnicnost prepricanj), deontoloska (ocena pazljivosti, natancnosti, premisljenosti; zasluge pripisemo tudi ce ni resnicnosti). Moralno: presoja delovalca, vrline, sponavna obcutljivost. Glede na cilj resnicnosti. Zanesljivost. Sosa nima jasne razlage teleolosko, deontolosko. Responsibilizem ne onvlada resnicnosti/neresnicnosti, telos. Teleoloska struktura prepricanja. Resnica kot telos spoznanja, 3 ravni. Resnica = cilj (teleolosko). Objektivna razumnost cilj, sredstvo (deontolosko); subjektivna razumnost cilj, sredstvo. Izkustvena razumnost: cilj, sredstvo. Stopnje razumnosti = jedrne vrline. 2 ravni spoznavne presoje: sredstva (obcutljivost), cilj. Drugi spoznavni cilji: moc prepricanj, ustreznost, modrost, razumevanje. Pomozne vrline (spoznavni pogum, odprtost, postenost, poniznost, vedozeljnost, integriteta) sodelujejo pri temeljnih vrlinah, prispevajo k ciljem; usklajujejo ravni; pomagajo pri zasledovanju drugih spoznavnih ciljev, dopolnjujoc cilj resnice. Razprava o spoznavni nepravicnosti. Spoznavna teorija: razvidnost, zanesljivost. Razvidnost: izkustveni vidik prepricanja, odvisno od dokazil. Izkustvo siroko, npr. povezanost med prepricanji. Temeljna prepricanja. Upravicenje: propozicionalno, doksasticno. Spoznavni dozdevek. Kognitivisticni ekspresivizem. Prepricanja: dejstvena, najstvena. Etika prepricanja. Vsebina: opisna, kognitivna, izjavna. Racionalno nestrinjanje: zdruzitev, razhajanje.

28.5.18.

Terry Horgan

4.6.18.

Etika Bled


Opravljene obveznosti in prisotnost

Alsamarraei Aleksandar 26 Izrocek 2 Seminar

Cepe Ziga 21 Izrocek 2 Seminar

Cesnovar Nika 24 Izrocek 2 Seminar

Drazenovic Filip 24 Izrocek 2 Seminar

Gaspersic Grunherz Lea 5

Kumse Stasa 23 Izrocek 2 Seminar

Lesnik Zoja 24 Izrocek 2 Seminar

Lipovsek Martin 24 Izrocek 2 Seminar

Nahtigal Martin 16 Izrocek 2 Seminar

Sabec Sara 22 Izrocek 2 Seminar

Slavic Andreja 23 Izrocek 2 Seminar

Slekovec Goran 20 Izrocek 2 Seminar

Supej Anka 24

Vajda Sandra 24 Izrocek 2 Seminar

 

Dodatna (izpitna) literatura:

  • Strahovnik, Vojko (2016) Moralna teorija , Maribor: Aristej.
  • Potrč, Matjaž (2004) Dinamična filozofija, Ljubljana: ZIFF.
  • Strahovnik, Vojko (2009) Moralne sodbe, intuicija in moralna načela, Velenje: IPAK.
  • Potrč, M., Strahovnik, V. in Lance, M. Challenging Moral Particularism (London: Routledge 2007; ponatis 2009)
  • Horgan, T. in Timmons, M. (ur.) (2006) Metaethics after Moore, Oxford: Claredon Press.
  • Študent, ki ni obiskoval predmeta in ni izpolnil pogojev sodelovanja, v tem akad. letu ne more pridobiti ocene pri predmetu. V primeru upravičene odsotnosti lahko pristopi k izpitu, za izpitno literaturo pa ima vse seminarske tekste in tekste s seznama dodatne izpitne literature.