ANALITIČNA FILOZOFIJA 2016/2017
Sreda, 17:10-20:30, pred. 426
Uvodna opomba
Delo na univerzi se razlikuje od osnovne šole. Zato ustvarjalni profesor vsako leto spremeni in prilagodi program na temelju pedagoških izkušenj. Pri red. prof. dr. Matjažu Potrču se mora kandidatka, ki želi opraviti izpit, pripraviti na temelju predavanj in gradiv, ki velja za tekoče študijsko leto, to je za leto, v katerem je imela predavanja vpisana! Red. Prof. Dr. Matjaž Potrč zato ne bo več nujno preverjal znanja po nekakšnih »splošnih« seznamih, ampak na temelju sodelovanja študentke med letom ter le med tekočim letom, v katerem je ta vpisana. Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi komentarji ter 75% prisotnostjo) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta, za ta izpit pa mora študentka prebrati vso navedeno literaturo (Glej seznam in napotke na koncu strani!), odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema, na vprašanja iz snovi obravnavane na predavanjih in izpolniti pogoj pristnosti na predavanjih (50%). Kot delo med letom se upošteva naslednje
– prisotnost študentke na predavanjih, ki se vsakič beleži in overovi s podpisom (študenka, ki med letom nikoli ni bila prisotna v zadostni meri, tisto leto ne more dobiti ocene);
– 3 kratke pripombe/izročke dolžine približno ene strani, kot odzivov na med predavanji načeta vprašanja – te pripombe je mogoče oddati zgolj neposredno (naslednji teden) po danem predavanju, nikakor pa ne »za nazaj«, potrebno jih je tudi kratko (2-3 min) predstaviti pred kolegi; in seminar o dogovorjenem članku, ki ga predstavi kolegicam in kolegom (do 20 min). (!!! Kratka navodila za pisanje opazk in seminarjev !!!)
Obveznost za študente, ki predmet izberejo kot izbirni predmet: seminarska naloga ali ustni izpit.
Povezava do tekstov za seminarsko branje.
Opravljene obveznosti in prisotnost (glej na koncu strani)
Vsebina predmeta 2016/2017
5.10.16.
Analiticna filozofija. Metodologija: jasna struktura argumentacije. Vsa podrocja: spoznavna teorija, metaetika, uporabna etika, umetna inteligenca, razlicnost, zivalske pravice, politicna filozofija. Najprej: logika, pomen. Jasno opredeljeni pojmi. Izhodiscna vprasanja. Del in celota, obstoj. Kako zanesljive so nase intuicije? Eksperimentalna filozofija (svobodna volja). Argumenti. Prilagoditev: notranja (teoreticne zahteve in intuicija), zunanja (povezanost nase teorije z drugimi podrocji). Obstoj, spoznanje, pomen. Fenomenologija. Pravo. Teorija zmote: obstoj, pomen. Vse sodbe ali izjave za doloceno domeno so sistematicno zmotne. Pomen: moralne sodbe se nanasajo na neodvisne in objektivne moralne lastnosti. Obstoj: Ni objektivnih moralnih lastnosti. Sodbe so zmotne. Kontekstualizem. Razlog: motivacijski razlogi (psihologija), normativni razlogi (dobri razlogi zares govorijo v prid dejanja). Razlogi: necelo, pravilo; izkustvo, fenomenologija razlogov. Sodbe: teoreticni razlogi. Dejanja: prakticni razlogi. Avtoriteta razlogov: prepoznamo kot razlog: izkustvo avtoritete, objektivnosti. Izkustvo ustreznosti.
Sodba: 1. Zavezanost, 2. Normativnost. Sodba: 1. Objektivnost: redukcija: analiticna filozofija, 2. Subjektivnost: redukcija: kontinentalna filozofija. Pristna sodba: skupaj napetost objektivnosti in subjektivnosti isce ravnotezje. Gavagai: radikalni prevod, nedolocenost prevoda. Racionalo nestrinjanje, vztrajanje pri svojem, kvalitetno dozivljanje ali fenomenologija (uvod).
12.10.16.
Eksperimentalna filozofija. Lik. Svobodna volja: determinizem, svobodnjaki, zdruzljivezi. Pristna sodba: 1. fenomenologija: subjektivno, 2. zavezanost: objektivno. Frege: Pojmovni zapis, smisel in pomen. Sodba: estetska, moralna (kognitivizem, nekognitivizem). Pojav: nakljucna celota, ki ima substanco za svoj edini lastni del.
19.10.16.
Eno je dejansko, mnostvo je idealno. Ontologija (obstoj, svet, jasno), onticno (ob-stoj, macka, nejasno). Transcedentalno idealno. Empiricno dejansko (resnicno izrekanje). Transcedentalni idealizem. Predmeti: deocela jasni, nejasni, gmota. Gmotni materializem. Kritika cistega uma: resnica, nejasnost (jezik, ne pa svet). Neskladje: antinomija sorites. Sodba: subjektivno, objektivno
26.10.16.
Onticno, ontolosko. Ontoloska soba. Resnica kot posredno ujemanje. Lahkotne postavke. Resnica: neposredno ujemanje, posredno ujemanje (ureditev), ne-ontolosko ne-urejeno posredno ujemanje. Problemi prevajanja filozofskih tekstov. Filozofska metoda prevajanja. Splosno (ustreznost sintakticno, semanticno), posebno (znanstveni teksti: definicija, termin se ne spreminja, deduktivno; literarni teksti), posamicno. Zen filozofija. Paradoks, vkljucujoca disjunkcija. Uganka, pojasnilo. Vsesplosna sprememba, obstanek.
2.11.16.
Nejasnost. Brezmejnost, niz sorites. Pogoj razlike, prehoda. Sivo podrocje, prevrednotenje. Tvorba prepricanja: smoter resnica, podprt z objektivno razvidnostjo, subjektivno obcutljivostjo, s spoznavnim celotno koncnim dozdevkom. Realno,imaginarno, simbolno (uzitek, telo, ozmacevalna luknja). Moski, zenska, razmerje. Dogodje. Hora. Krog postane dvojna osmica. Tesnobni vzrok preko katerega se subjekt identificira s svojo zeljo. Fantazma. Matemi, boromejski vozel. Napoved igre.
9.11.16.
Delitev jezikovnega dela: Putnam. Povnanjena semantika, pomen (Pomen ni v glavi). Zdravi razum (lastnosti, vsem dostopne). Izvedenci (neposredni vzrocni dostop do sveta). Miselni poskus: zemlja dvojcica (H2O, XYZ). Togi oznacevalec. Ponotranjeno: pojav: Lastnosti, substanca (zavest). Pomen oznacevalca. Simbolno in realno, prehod. Analitik prisepetevalec, sporoca resniico, skoljka. Telesa brez organov. Ontologija. Simbolno, imaginarno, realno, simptom. Razmerje je in ga ni. Interpretacija ne sme spodleteti. Tesnoba je stvar na sebi, ki ne vara. Pred-postavka. Nous, um, ideja, dobro, bog – realnost. Bitje zla – telo, deli ki so vecji od celote. Naklonitev, praznina, stvar na sebi, posamicnost. Matem. Topoloska likovnost, zapis. Praznina. Zareci se.
16.11.16.
Zaresnost igre. Jezikovne igre. Pravila. Tockovanje v jezikovni igri. Pogovor. Dogovor. Vednost da, kako, v zmoznosti. Igra. Romantika, umetnost, dada, poezija igre. Clovek je res clovek le ko se igra, pesnik je edini resnicni clovek. Igra je red, vnasa popolnost. Igra sveta, ki je uzakonjena. Nic je brez temelja, tveganje.
23.11.16.
Referencna nicelna tocka in nemozni vzrocni stik z realnim. Popolnoma jasni predmeti, nejasni predmeti, gmota. Gmota, nejasnost, nedolocenost. Kvantna mehanika in nedolocenost: Schroedingerjeva macka nedoloceno lebdi med zivljenjem in med prikrajsanjem le-tega. Ljubezen in spolno ne-razmerje. Sinthome. Se. Praznina. Pregelj. Ni spolnega razmerja. Stupica. Max Ernst. Boromejski vozli. Simbolno, imaginarno, realno. Tesnoba, ki ne vara. Roka, misljenje.
30.11.16.
Od abstraktnih predmetov v logiki do nedolocenih gmot v kvantni mehaniki. Dve zamisli: abstrahiraj doloceno kar je skupno elementom mnozice ob tem da so njihove razlike nedolocene; vzami nedoloceno nadstavo dolocenih stanj v kvantni mehaniki. Kvantna mehanika in univerzalije. V klasicni fiziki je vse doloceno; nedolocenost in gmota v kvantni mehaniki. Meritve. Schroedingerjeva macka. Dibesedna in objektivna razlaga nedolocenosti. Naturalizacija (naravoslovne znanosti): filozofija duha (teorija enakosti: tip, primerek; supervenienca, subvenientna stanja; funkcionalizem). Morala, etika.
7.12.16.
Prostor: vzrokov, razlogov. Naturalizacija: filozofija duha, etika. Naravoslovne znanosti (fizika, kemija). Emergentizem: osnovni delci, lik, vznik nove lastnosti; ni razlage. Supervenienca: zakonomerna protidejstvena razlaga na podlagi moznih svetov. Redukcija, neredukcionizem. Pocelo dokaza ni dokaz, pocelo znanstvenega razumevanja ni razumevanje, misljenje je pocelo pocela. Forma forme. Resnica: cista oblika. Forma resnice: le ob-smisel, ni smisla, ni resnice. Jaz sem v sliki, slika me gleda, globina polja. Svetloba me zgrabi, prigovarja, spremeni pokrajino. Oko in pogled, tocka pogleda, zaslon, zrcaljenje. Prva sled, beseda, zapisana. Umetnost, spodrsljaj, loncar, je eno.
14.12.16.
Logicno lastno ime. Sedanji francoski kralj je plesast. Analiza: Obstaja, en, predikat. Predmetnostna teorija. Lamela: ploska, prezivi vsako delitev. Umetnost je gon nesmrtnega zivljenja. Vsiljena ljubezen. Eno kot mnostvo. Telo ni organizem. Vec-gubnost. Svetloba zmaga nad temo. Podoba, temeljno znamenja. Alef: tocka kjer se sekajo vse tocke. 0, 1, 8, neskoncno.
21.12.16.
Periferni, zadevalni razum. Predmetnostna teorija, zdevanje. Deonticna logika. Klasicni in konekcionisticni racunalniski model. Pred-dogodkovno stanje, dogodek, prelom. Dogodek: niti le bit in niti le bivajoce, misljenje. Dogodek se dogaja v prostoru biti, svet v razjasnitvi. Od-godek: realno. Svoboda. Tocka presitja. Matemi so realno: praznina, ki je polnost, obroc vseh obrocev. Delcek realnega, del vecji od celote. Matemi, zanke, vozli. Smisel med imaginarnim (oznacevalna luknja) in med simbplnim (telo). Realno nima smisla, simptom je ekvivalenca v realnem.
4.1.17.
Predmetnostna teorija. Vzroki. Vrlina: znacaj, oseba. Skladnja: zanesljivost, zunanje. Utemeljitev: razvidnost, notranje. Ob-lika, lik je v rokovanju s stvarmi; jasnina, jasnost in razlocnost. Vednost, umetnost: vedno nova forma. Obstoj ni mogoc brez forme: tocka pogleda. Prelom, dogodek. Igra: onticna, ontoloska. Nic je brez temelja. Nakljucnost postane usodna. U-podobitev, u-pogleditev. Ob-staja eno.
11.1.17.
Lik. Predstave, misli, custva, stremljenja. Panteizem. Zivljenje in fizikalni delci. Vdenost kot upraviceno resnicno prepricanje. Intencionalnost – naperjenost, fenomenologija – zavest. Tvorba prepricanja. Sodba. Nicelna tocka. Prostor: razlogov, vzrokov. Demonstrativi, indeksikali.
18.1.17.
Vrednote. Vrlinska spoznavna teorija. Definicija, sinonimi. Paradoks analize. Razvidnost, temelj. Skladnost. Tvorba prepricanj. Teleologija (smoter) resnicnost; objektivna razvidnost; zanesljivost; osebna pretanjenost. Sirse podprti dozdevki: deontika.
Udelezba: max 30, 75% 22, 50% 15.
Prisotnost in obveznosti
Andolsek Aljaz 23 Izrocek 3 Seminar
Batic Lara 26 Izrocek 3 Seminar
Bester Vid 26 Izrocek 3 Seminar
Bobovnik Nena 25 Izrocek 3 Seminar
Debeljak Bine 25 Izrocek 3 Seminar
Drcic Nina 30 Izrocek 3 Seminar
Fon Tusar Tanita 20
Gaser Leonard David 2
Gjerkes Alina 26 Izrocek 3 Seminar
Gorjup Domen 22 Izrocek 3 Seminar
Gostisa Domen 24 Izrocek 3 Seminar
Jencic Urska 24 Izrocek 3 Seminar
Jerman Matkovic Misa 26 Izrocek 3 Seminar
Jurancic Klementina 29 Izrocek 3 Seminar
Kavcic Matej 1
Kitak Jakob 19
Klinc Erik 24 Izrocek 3 Seminar
Kmetic Miha 4
Kotnik Anze 21 Izrocek 3
Lorber Adrijana 26 Izrocek 3 Seminar
Mocilnik Vanesa 25 Izrocek 3 Seminar
Pavlin Vid 2
Pecar Rastko 1
Premec Zoran 12
Rutar Minea 1
Slokar Luci 18
Stanojevic Marko 24 Izrocek 3 Seminar
Strazisar Kristina 24 Izrocek 3 Seminar
Stumberger Nika 23 Izrocek 3 Seminar
Tikvic Jasna 9 Izrocek 3 Seminar>
Valenko Ales 3
Zagar Zala 23 Izrocek 3 Seminar
Zunec Ziga 2
Seznam izpitne literature:
1. Potrc, Matjaz. Dinamična filozofija. (ZIFF, Ljubljana 2004).
2. Potrc, Matjaz. Jezik, misel in predmet. (DZS, Ljubljana 1986).
3. Strahovnik, Vojko. Moralne sodbe, intuicija in moralna nacela. (IPAK, Velenje 2009).
4. Strahovnik, Vojko. “Oris moralnega partikularizma.” Analiza 3/2004, str. 33-55.
5. Potrc, Matjaz. “Kaj je filozofija?”*
6. Potrc, Matjaz. “Bogati svet tubiti v kadi: enakost mozganov v kadi vasemu izkustvenemu svetu.”*
7. Potrc, Matjaz in Vojko Strahovnik. “Meinongian Scorekeeping”*
8. Potrc, Matjaz. “Phenomenology of Dance”*
9. Potrc, Matjaz. “My Teachers”*
10. Potrc, Matjaz. “Listen to how I got stuck”*
11. Potrc, Matjaz. “Communication-Intention”*
12. Potrc, Matjaz. “Externalist Meaning Without the World”*
13. Potrc, Matjaz. “Naturalizing the Mind.”*
14. Potrc, Matjaz. “Vague Content in a Non-Vague World.”*
* dostopno na spletni strani prof. Potrča pod “Članki”.