MORALNA TEORIJA 2016/2017

MORALNA TEORIJA 2016/2017

1. sem.; sreda, 14:40-16:20 (pred. 434) red. prof. dr. Matjaž Potrč

Vsebina predmeta: V okviru predmeta bodo predstavljena temeljna vprašanja moralne filozofije: vprašanja o ontološkem statusu moralnih lastnosti (realizem vs anti-realizem), o pomenu moralnih sodb (opisnost in neopisnost, kognitivizem, emotivizem, ekspresivizem, preskriptivizem), o naravi relacije med moralnimi sodbami in motivacijo za moralno delovanje (motivacijski internalizem in eksternalizem) in o spoznavnem dostopu do moralne realnosti (moralna intuicija, reliablilizem, koherentizem in teorija reflektivnega ekvilibriuma). V akad. letu 2016/2017 se bo predmet ukvarjal posebej s temo razlogov.

Obveznosti študenta: Študent mora aktivno sodelovati pri predmetu, kar izkazuje njegove prisotnost na predavanjih (75% srečanj) in sodelovanje v razpravi, branje seminarskih tekstov, priprava izročkov (2 na semester; vedno na temo sem. branja in ne za nazaj) in kratkega končnega eseja (konec semestra; rok 18. 1. 2017). Ti študenti pridobijo oceno na podlagi sodelovanja in ocen za izročke in esej. Če je bil študent prisoten vsaj 50% srečanj ter opravil vsaj del obveznosti, bo na ustnem izpitu za končno oceno dobil dodatna vprašanja iz seminarskih tekstov. Študent, ki ni obiskoval predmeta in ni izpolnil pogojev sodelovanja, v tem akad. letu ne more pridobiti ocene pri predmetu.

Izroček: 1 stran, povzetek ključnih trditev in argumentov v seminarskem besedilu v obliki alinej in/ali strukture argumentov; se pripravi vnaprej in odda na začetku predavanja.

Končni esej: 2000-2500 besed na eno izmed tem, ki so bile obravnavne na predavanjih, rok oddaje do vključno 18. 1. 2017 (brez izjem) v iztisnjeni obliki na predavanjih.

Vsebina predmeta 2016/2017 – razpored in teksti za seminarsko branje:

Uvodno predavanje (5.10.)
1. Strahovnik: Razsežnosti metaetike (12.10.)
2. Hampton: The Authority of Reason I (19.10.)
3. Hampton: The Authority of Reason II (26.10.)
4. Hampton: The Authority of Reason III (2.11.)
5. Hampton: The Authority of Reason IV (9.11.)
6. Hampton: The Authority of Reason V (16.11.)
7. Hampton: The Authority of Reason VI (23.11.)
8. Hampton: The Authority of Reason VII (30.11.)
9. Hampton: The Authority of Reason VIII (7.12.)
10. Horgan In Timmons: What Does Moral Phenomenology tell us about Moral Objectivity?(14.12.)
11. Horgan In Timmons: Expressivism, Yes! Relativism, No! (21.12.2016)
12. Timmons: Objectivity in Moral Discourse (4.1.2017)
13. Horgan in Timmons: Illuminating Reasons (11.1.2017)
14. zaključno predavanje (18.1.2017)

Povezava do datotek – teksti za seminarsko branje (geslo za dostop dobijo študenti na predavanjih ali preko e-pošte)

Opis vsebine

5.10.16.
Moralni razlogi. Zakaj je dejanje moralno napacno? V podporo sodbe navedemo razlog. Razlogi, strukture. Moralna teorija. Narava moralnosti (ne vsebina, kaj prav ali narobe). Vprasanja o vsebini moralnosti. Metaetika. Vloga sodbe: opisuje svet, sporocanje naravnanosti do sveta. Ukaz, predpis, zapoved. Ontoloska podlaga: kaj obstaja? Ali so nase moralne sodbe objektivne, od nas, jezika-misli, neodvisne? Svet je tak. Moralne lastnosti, dejstva. Objektivnost / subjektivnost. Metaetika, vsebina. Moralni status, vrednost dejanja <—> posledicizem, utilitarizem, vrednost posledic. Vsebina moralnosti. Pomen, vloga moralnih sodb. Obstoj, objektivnost moralnih sodb. Spoznanje: skladnost, zanesljivost. Motivacija: prva oseba, presojevalec, delovalec. Moralna psihologija, razlogi. Moralna sodba: razlogi, motivira. Moralni izkustvo, fenomenologija. Moralni razlogi: neodvisni, moc. Hume: zelje – vrednote, le instrumentalna vrednost. Razlogi: le razprava o poteh do cilja, ne pa zakaj. Druge vrste razlogov: spoznavni, prakticni. Struktura moralnosti: posledicizem, etika vrlin, etika dolznosti, partikularizem. Monizem, pluralizem. Vrline: moralno pravilna dejanja, dobro. Teorija vrednot, teorija moralne pravilnosti.

12.10.16.
Metaetika, normativna etika, uporabna etika.Moralna metafizika, epistemologija, psihologija, semantika, fenomenologija.

19.10.16.
Avtoriteta razlogov. Prostor: vzrokov, razlogov. Normativna podlaga. Moralne vrednote: dobro, obveza, razlogi za dejanje. Objektivisti (R/N) / naturalisti. 1. Moralni anti-objektivisti (skeptiki, nekognitivisti, zvedba), 2. Nenaturalizem. 3. Realizem. 4. Pretanjena zdruzljivost (Morala -> znanost): i. anti-objektivisti, ii. objektivisti.

26.10.16.
Avtoriteta razlogov. Znanost in objektivne norme. Naravoslovje in moralni razlogi. Prostor vzrokov, razlogov. Zakaj naturalizem nasprotuje objektivnemu pogledu na moralnost? V naturalisticnih ocitkih je zrno resnice. Pretanjeno razumevanje objektivnosti v moralnosti. Mackie, Harman. Skepticizem: ne obstaja moralna stvarnost. Naturalizem: metodoloski, vsebinski (znanstvena prepricanja: najboljsa znanost). Naravna lastnost — moralna lastnost. Znanstveni govor — moralni govor. Znanost — moralne izjave. Mackie: vrednote, moralne lastnosti, dejstva. Metafizicna, spoznavna cudnost. Predpisna avtoriteta. Dejstva, znanost, prevedba. Vrednote, moralnost (zvedba, ni zvedbe). Ozki, siroki moralni pojmi. Moralno nestrinjanje. Harman: vprasanje vzrocne in razlagalne pomembnosti.

2.11.16.

Obstoj moralnih lastnosti, dejstev. Williams kritika utilitarizma. Resnice: absolutne (znanost), relativne (etika: nima objektivnih resnic).Znanstveni realizem (Brink, Boyd). Voda = H2O; moralno pravilno = kar poveca dobrobit v skupnosti. Argument odprtega vprasanja. Naravno: znanost, intuitivno. Predrazumevanje materializem, fizika. Avtoriteta o tem kar obstaja. Uspesnost, uporabnost. Napovedovalna moc. Dejstva /  vrednote. Predpostavka: obstaja to o cemer govori znanost in nic drugega. Quine: enostavnost, skladnost z izkustvom kot ontolosko merilo. Mit, stvarnost. Struktura, vzrocnost, znanstveni zakoni. Zakaj bi to izkljucevalo moralne lastnosti, dejstva? Konstruktivizem v moralnosti, znanosti. Normativnost kot celota. Avtoriteta, reazlog. Zagovor realizma: normativnost. Ontolosko merilo, Quine.

9.11. 16.

Razlog. Avtoriteta. Objektivizem. Norme. Razlogi. Subjekt, moralne lastnosti. Supervenienca: sibka, mocna. Delovanje. Razlogi: razlagalni, usmerjevalni. Razmislek. Razmisljajoca povezava z motivi. Hipoteticna motivacija. Prostor: razlogov, vzrokov (supervenienca).

16.11.16.

Avtoriteta razlogov. Znanost in objektivne norme. Razlog in motivacija. Spoznanje (predstava, misel), custva, stremljenja (trpno, dejavno). Najstva. Razmislek v povezavi z motivacijo. Eksternalizem, internalizem: motivacijski, identifikacijski: dejanski, hipoteticni, normativni (racionalnost), racionalnost brez motiva. Zunanji razlogi. Najstva. Zunanja narava vseh razlogov za dejavnost.

23.11.16.

Avtoriteta razlogov. Teorija razlogov: 1. Razumno delovanje: kdo? 2. Kateri razlogi in kako veljajo zame: avtoriteta. 3. Kateri razlogi so v situaciji pomembni? 4. Odlocujoci. 5. Motivacija (internalizem, eksternalizem). 6. Avtoriteta: zakaj nas razlogi sploh obvezujejo? Avtoriteta: A. Odlocitev, namera. B. Zavzetost: prakticna, psiholoska nujnost (psihologija, spoznanje). C. Napotilo, predpis, ukaz; obveznost, dopustnost, prepoved (normativnost, metafizika). Dve tezi o normativni avtoriteti: 1. Norma v svetu, 2. Normo je iznasla druzba.

30.11.16.

Teorija normativnosti. Razlogi. 1. Psiholosko-druzbena teza (dejstva o svetu in znanost). a. Izrazna teorija. Sprejemanje norm, izraz, sodba. b. Kognitivizem, misel, oblika misljenja. c. Teorija zmote: normativni jezik, teorija normativnosti: objektivna, zmotna. V glavi. 2. Objektivisticna teza: normativna dejstva v svetu samem. Nujna avtoriteta, zunanja, se odzivamo, nas motivira: izkustvo. Nerazlozljivost, neskladje z znanostjo. Nujnost: logicna, metafizicna, normativna (bog, razum). Supervenienca: naravne lastnosti, moralne lastnosti. Motivacija: prepricanje (kognitivno) in zelje (nekognitivno), tudi prepricanje in prepricanje.

7.12.16.

Avtoriteta razlogov. Znanost in objektivne norme. Razlog: 1. Norme, 2. Vednost, 3. Delujemo zaradi. Zadnji vzrok: 1. Tezi k svojemu ustreznemu mestu, 2. Predmet se lahko odzove. 3. Razlozimo z obcutljivostjo predmeta. Sredstva – cilj, smoter. Najstvo (spoznavno, custva, stremljenja).

14.12.16.

Moralna fenomenologija, objektivnost. Objektivnost: mocna, sibka; ontoloska, racionalisticna. Pritrditev, zavrnjenje, neodloceno. Argument fenomenoloskega uvida. Obcutena zahteva, neumestnost, najstvena sodba. Moralno izkustvo: sodba, obnasanje; prvi red, drugi red; dolznost, vrednota; neposredno, posredno; uvid, razmislek.

21.12.16.

Ekspresivizem (vloga, moralna sodba, izrazna). Nekognitivizem (psihologija, nespoznavna stanja, zelje vs kognitivizem: spoznavna stanja, prepricanja). Relativizem: resnicnost. Konteksti: zavzeti, nezavzeti. Irealizem. Psihologija, jezik: neopisnost: niti R niti N. Relativizem: Stevenson: moralni izrazi so relativni, zvedba, opis, naturalizem, relativizirana vsebina. Horgan in Timmons: dve ravni moralne zavzetosti: konkretne sodbe, splosna nacela. Resnicnost moralnih sodb je relativna. Teza: odvisnosti (b -> a), tvorbe (naravnanost poszameznika, skupnosti) relativna resnicnost, raznolikosti (ni enega samega pravilnega nabora). Ugovor relativizma. Splav je dopusten. Je resnicno. Zavzeti okvir (kategoricni izraz). Nezavzeti okvir (niti R niti N) (nerelativisticni govor, relativisticni govor). Porocanje. Ni temeljno. Ekspresivizem ni relativizem.

4.1.17.

Moralna objektivnost: ontoloska, metodoloska. Razlogi in osebe: vrlinska, dolznosti, utilitarizem. Objektivnost. Osebna identiteta: socutje. Moralno pravilno je dejanje, ki sledi iz nacel, za katera ni razumno, da ne bi nanje pristali. (1) kognitivizem, (2) resnica, (3) neodvisnost, (4) strinjanje. Znaki: (A) Slovnicno-pomensko. i. Pristne zatrditve, ii. Resnicnost, iii. Sklepanja. (B) Obstoj iv. Lastnosti v svetu, v. Moralna resnica in zmota. (C) Vednost. vi.upravicenje. Moralni realizem: naturalizem, nenaturalizem. Nasprotna stalisca: Izrazna teorija -1, -2, -3, -4. Teorija zmote 1, -2, -3, -4. Moralni relativizem: 1, 2, -3, -4. Hampton: Normativnost > morala, razlog normativen. Objektivnost: metodoloska: metoda nabor vrednot: moralno nevtralno (ne da vsebinskih odgovorov), moralno zavzeto (relativizem). Timmons: razlog: ontolosko (ne obstaja), psiholosko (delovanje): racionalisticno (razlogi v glavi, sklepanje; osvetljujoci razlogi iz ozadja.

11.1.17.

Osvetljujoci razlogi: zahtevajo (dolznost), podpirajo (priporocilo). Nacela. Intuitivne sodbe, ki jih razlogi osvetljujejo. Moralno pomembne znacilnosti (v situaciji). Supererogacija: zasluzna dejanja (hvaleznost). Spolsna nacela. Nacela z izjemami. Partikularizem: holizem razlogov.

18.1.17.

Kontekst, pomen. Moralna zemlja dvojcica. H20, utilitarizem. XYZ, deontologija. Moralnost brez temelja. Metafizika: Ni moralnih lastnosti in dejstev v svetu, ki bi utemeljevala moralnost. Spoznanje: temeljna prepricanja. Vednost kot resnicno upraviceno prepricanje. Skladnostna teorija upravicenja. Piramida, splav. Prilagoditev: skladnost z obicajnimi prepricanji o moralnosti, znanost. Svet: moralna dejstva in moralne lastnosti -> ⦽: spodmaknemo temelj. Ali bolj prepricljiv svet z moralnim i dejstvi in lastnostmi ali brez? Moore: argument odprtega vprasanja. Dobro: neopredeljiv pojem. Dobro =def A naturalisticna zmota. “S je A, toda ali je tudi dober?” Odprto vprasanje. L1 = L2  I1 =sinonimno I2. Imamo moralne lastnosti in dejstva, a znanost o tem nic ne pove. Druga smer: ni moralnih lastnosti, le izrazamo svojo naravnanost. Voda = H2O. Izraz “voda” = sinonimno “H2O”. Dobro = A. Izraz “dobro” =/= A. Pomen: zunanje znacilnosti (pitno, prozorno); bistvo (H2O). Moralne lastnosti in dejstva: znanost, a pposteriori, vzrocna teorija pomena. Svet L1 utilitarizem (“dobro”); svet L2 deontologija (“dobro”). H2O XYZ govorita eden momo drugega. L1 utilitarizem L2 deontologija: intuicija da pristno nestrinjanje (ne govorita eden mimo drugega). Vloga moralnih pojmov: v obeh zemljah isto vlogo: pristno nestrinjanje: oba govorita o enem in istem: dobro pomeni isto. Nestrinjanje le mejni primeri. Model za semantiko pojma dobro ni vzrocna teorija pomena, nekaj drugega. Kontekstualizem: mreza moralnih pojmov, kjer pomen medsebojno dolocimo. Vrednotenje. Ni moralnih lastnosti, torej ni vzrocne podpore na podlagi moralnih lastnosti. Ugovori: 1. Naturalisti nimajo tako enostavne teorije, 2. Intuicije niso enako mocne (utilitaristi govorijo le o tem, deontologi le o tem). Ni isti model: H2O XYZ se o vsem strinjajo. Uklonjiv dokaz da teorija ni najboljsa. Del argumentacijske strategije, izdelava za vsako naturalisticno moralno teorijo. Hare: ne obstajajo moralne lastnosti, eni vrednotijo druge stvari (misionarji, ljudozerci). Vsako moralnost posplosimo.

Udelezba: max 15, 75% 11, 50% 7.

Prisotnost in obveznosti

Bitenc Eva 11 Izrocek 2 Esej 9

Blumauer Martin 1

Bokan Monika 13 Izrocek 2 Esej

Buljubasic Muhamed 5

Capuder Lucija 13 Izrocek 2 Esej

Colnar Valentina 12 Izrocek 2 Esej

Gaser Leonardo David 10 Izrocek 2 Esej 10

Gercar Jaka 14 Izrocek 2 Esej

Grahor Rok 12 Izrocek 2 Esej 9

Jencic Urska 1

Juhant Anja 12 Izrocek 2 Esej

Kocutar Ajda Ana 13 Izrocek 2 Esej

Lampreht Marusa 13 Izrocek 2 Esej

Lesjak Katja 14 Izrocek 2 Esej

Lesjak Luka 13 Izrocek 2 Esej

Likosar Masa 11 Izrocek 2 Esej 9

Lukacs-Cufer Gaja 13 Izrocek 2 Esej 9

Mauko Denis 1 Izreocek 2

Mrzel Natasa 4

Ozebek Hana 14 Izrocek 2 Esej

Pasinovic Anja 12 Izrocek 2 Esej

Petek Sarah 13 Izrocek 2 Esej 10

Peterka Lena 1

Petrovcic Arjana 1

Podgorsek Jurij 11 Izrocek 2

Sarka Kristina 15 Izrocek 2 Esej

Savic Luka 12 Izrocek 2 Esej

Sharan Sara Svati 13 Izrocek 2 Esej

Salomon Simon 12 Izrocek 2 Esej

Tikvic Jasna 2

Veselnik Veronika 13 Izrocek 2 Esej

Visnar Lan 1

Vujakovic Ivana 12 Izrocek 2 Esej

 

 

Dodatna literatura:

Potrč, Matjaž (2004) Dinamična filozofija, Ljubljana: ZIFF.
Strahovnik, Vojko (2009) Moralne sodbe, intuicija in moralna načela, Velenje: IPAK.
Potrč, Matjaž, Strahovnik, Vojko. Phenomenological objectivity and moral theory. Synthesis philosophica, 2014, vol. 29, fasc. 1, str. 159-173,
Strahovnik, Vojko “Teorija zmote: moralni kognitivizem in irealizem”, Analiza, 2008. Letn. 12, št. 1/, str. 49-67.
Strahovnik, Vojko. “Oris moralnega partikularizma.” Analiza 3/2004, str. 33-55.
Strahovnik, Vojko.”Moralna filozofija R. M. Harea: univerzalni preskriptivizem in utilitarizem dveh ravni” Analiza Letn. 13, št. 1/2 (2009), str. 47-62.
Strahovnik, Vojko. Moralne dileme in moralna teorija. Analiza, 2008, letn. 12, št. 3, str. 29-60.
Strahovnik, Vojko. Moralna fenomenologija in fenomenološki argumenti. Analiza, 2007, letn. 11, št. 4, str. 73-95.
Potrč, Matjaž, Strahovnik, Vojko. Justification in context. Acta analytica, 2005, vol. 20, no. 2, str. 91-104.