MORALNA FILOZOFIJA 2016/2017

2. semester; sreda:
13:00-14:40 – pred. 325
14:40-16:20 – pred. 434

Vsebina predmeta: V okviru predmeta bodo v letu 2016/2017 predstavljena temeljna vprašanja etike in moralne teroje, posebej pa tista, ki so vezana na vprašanje obstoja od nas neodvisne moralne stvarnosti, pomena moralnih sodb, naturalizma in etike, moralnega upravičenja in moralnega izkustva. Hkrati bomo sledili razvoju moralne filozofije v 20. stoletju glede na poglavitne avtorje: Moore – Prichard – Ross – Ayer – Stevenson – Hare – Mackie – Harman – Gibbard – Blackburn – Railton – Brink – Kalderon – Joyce – Horgan – Timmons.

Obveznosti študenta: Študent mora aktivno sodelovati pri predmetu, kar izkazuje njegove prisotnost na predavanjih (75% srečanj) in sodelovanje v razpravi, branje seminarskih tekstov, priprava izročkov (2 na semester; vedno na temo sem. branja in ne za nazaj) in kratkega končnega eseja (konec semestra; rok 31. 5. 2017). Ti študenti pridobijo oceno na podlagi sodelovanja in ocen za izročke in esej. Če je bil študent prisoten vsaj 50% srečanj ter opravil vsaj del obveznosti, bo na ustnem izpitu za končno oceno dobil dodatna vprašanja iz seminarskih tekstov. Študent, ki ni obiskoval predmeta in ni izpolnil pogojev sodelovanja, v tem akad. letu ne more pridobiti ocene pri predmetu.

Izroček: 1 tipkana stran, povzetek ključnih trditev in argumentov v seminarskem besedilu v obliki alinej in/ali strukture argumentov; se pripravi vnaprej in odda na začetku predavanja za besedilo, ki je takrat seminarsko branje. Pričakuje se, da bo študent tudi posebej aktivno sodeloval v razpravi o tem branju.

Končni esej: dolžina 2000-2500 besed;  tema: essej na eno izmed tem, ki so bile obravnavne na predavanjih; rok oddaje: 31. 5. 2017 (brez izjem) v iztisnjeni obliki na predavanjih.

Vsebina predmeta 2016/2017 – razpored in teksti za seminarsko branje:

Uvodno predavanje (22.2.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: UVOD: RAZSEŽNOSTI MORALNE TEORIJE (1.3.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: MORALNI NENATURALIZEM: G. E. MOORE (8.3.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: INTUICIONIZEM: H. A. PRICHARD IN W. D. ROSS (15.3.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: EMOTIVIZEM: A. J. AYER IN C. L. STEVENSON (22.3.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: PRESKRIPTIVIZEM: R. M. HARE (29.3.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: TEORIJA ZMOTE: J.L. MACKIE (5.4.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: MORALNI RELATIVIZEM: GILBERT HARMAN (12.4.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: EKSPRESIVIZEM NORM: ALAN GIBBARD (19.4.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: KVAZI-REALIZEM: SIMON BLACKBURN (26.4.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: . NATURALISTIČNI REALIZEM: ZVEDBENI (PETER RAILTON) IN NEZVEDBENI (DAVID BRINK) (3.5.)
V. Strahovnik_Moralna teorija: MORALNI FIKCIONALIZEM: MARK KALDERON IN RICHARD JOYCE (10.5)
V. Strahovnik_Moralna teorija: KOGNITIVISTIČNI EKSPRESIVIZEM: TERRY HORGAN IN MARK TIMMONS (17.5)
bo javljeno naknadno (24.5)
zaključno predavanje (31.5.)

Knjiga Moralna teorija: o naravi moralnosti (V. Strahovnik; Aristej 2016) je na voljo v knjigarni FF.

Vsebina predmeta 2016/2017:

22.2.2017

Prepricanje je oblika sodbe. Moralna sodba: prepricanja (kognitivizem), custvena stanja (nekognitivizem). Spoznavno: predstava (trpno) -> misel (dejavno) -> custvo (custva -> stremljenja). Nicelna tocka. Prostor: vzrokov, razlogov (barvna osvetlitev). Prepricanje: navidezno-dejavno. Sodba: dejanje. Vrlina, znacaj, oblikovna vsebina. Tvorba prepricanja: cilj, smoter: resnica. Sredstvo: objektivna razvidnost. Sredstvo: spoznavna: obcutljivost, zmoznost. Sredstvo: vseobsezni zadnji dozdevki. Deontika (najstvo). Racionalno nestrinjanje: sprava, vztrajanje.

1.3.17.

Moralna teorija, normativna etika, uporabna etika. Metafizika (realizem, antirealizem). Semantika (pojmi: tanki/debeli, R/N). Epistemologija: vednost (Vap=def p&Pap&Uap). Psihologija (motivacija: internalizem, eksternalizem). Fenomenologija (fenomenoloski argument).

8.3.17.

Metaetika. Moore. Nenaturalisticni moralni realizem. Dobro =def prijetno, skupnost. Enostaven nesestavljen pojem. Argument iz odprtega vprasanja. Naturalisticna zmota. Odgovori argumentu iz odprtega vprasanja. Smisel in pomen. Prepricanje in sodba. Tvorba prepricanja. Smoter: resnica. Umescenost: razvidnost, obcutljivost, vseobsezni dozdevki. Sredstvo, cilj. Sodba: zavezanost, zavest.

15.3.17.

Intuicionizem: spoznavni, celostni: pluralizem: prima facie dolznosti: zvestobe, povracila, hvaleznosti, pravicnosti, dobrodelnosti, neskodovanja. Dejanska dolznost. Intuicionizem: zaznavni, dogmatski, filozofski. Oblikovna vsebina. Propozicija. Vrlina. Konekcionizem.

22.3.17.

Emotivizem. Custva, izraz. Ayer: empirizem, logicni atomizem. Nestrinjanje: dejstva, naravnanost. Frege-Geach.

29.3.17.

Predpisnost. Nekognitivizem. Vrednote. Moralna teorija: opisna (naturalizem, intuicionizem), neopisna (emotivizem, predpisnost). Internalizem. Posplosljivost. Fanatik, akratik, amoralist, Utilitarizem: dejanj, pravil. Teorija dveh ravni. Ugovor: instrumentalizem.

5.4.17.

Teorija zmote. Semantika, zdravi razum; metafizika. Kognitivizem (prepricanje, opis, R/N, realizem); (nekognitivizem) nerealizem. Argumenti za nerealizem. Naturalizem. Cudnost. Prepricanja, neprepricanjske naravnanosti; opis, ni opisa. Kognitivizem, nekognitivizem, neopisni kognitivizem, pripoved.  

12 4 17

Moralni relativizem: odvisno od, moralna odnosnost. Ne: objektivizem, univerzalizem, absolutizem. Proti: nenaturalisticni realizem, naturalisticni nezvedbeni realizem. Avedbeni nerealizem. Funkcionalizem, proti vzrocni vlogi. Relativizem: delovalca, presojevalca. Enakost: tipov, primerkov.

19 4 17

Ekspresivizem norm. Izbira, racionalnost, paradoksi, normativnost. Ne: prepricanje, opis, lastnost, R/N. Izkustvo, custvo. Frege-Geach. Modus ponens. Pogojnik. X je razumen = x je N-dopusten glede na svet (w, n). (w, norme) (w, nacrti) N-dopustno, N-prepovedano, N-obvezno.

26 4 17

Navidezna dejanskost: kvazi-realizem. Vnos: projektivizem. Prepričanje, objektivnost. Proti realizmu: varčnost, motivacija, supervenienca in prepoved mešanih svetov. Minimalizem: “p” je R čee p. Frege-Geach: moralna občutljivost, drevo dokazovanja. Dopustitev, pomen in smisel.

3 5 17

Naturalisticni realizem: zvedbeni, nezvedbeni. Pomen, normativna etika, lastnosti naravnega. Moore: dobro: kaj pomeni, katere stvari so dobre. Naturalisticna zmota, argument odprtega vprasanja. N koristnost, ugodje, dogovorne norme skupnosti, bozji ukaz. X je N, toda ali je tudi M? Dobro: nenaravna lastnost, moralni uvid, moralne sodbe opisujejo moralno stvarnost, R/N. Objektivnost moralnih sodb. Moralne lastnosti, dejstva obstajajo, so skladne z naturalisticno sliko sveta. Obstajajo moralne lastnosti, dejstva; nenaravne, naravne, naturalizem; ne obstajajo: irealizem. Lastnost M = N istovetnost. Izraz “M” = “N” sopomenki. Lastnost: voda = H2O. Izraz: “voda” =/= “H2O”. Naravne zvrsti, a posteriori, nujnost. Dobro = ugodje. H2O, XYZ. zemlja dvojcica. Moralna zemlja dvojcica: Z1: dobro presezek ugodja nad bolecino. Z2: dobro clovekovo dostojanstvo. Predrugacitvena opredelitev. Nezvedbeni naturalisticni realizem.

10 5 17

Pripoved: razlagalna (nerealizem), prevratna (teorija zmote). Prepricanje. Moralne sodbe: kognitivizem, prepricanja (opisujejo svet); nekognitivizem, izraz custev zelja sprejemanja nacrtov (niso opis, niso prepricanja). Pomen: opisne, neopisne; psihologija: prepricanja, neprepricanjske naravnanosti. Kognitivizem, nekognitivizem, neopisni kognitivizem, fikcionalizem. Zavezanost: opisna (kako svet je), neopisna (kako naj bo. Anscombe: opsraviti govor “prav, narobe”, ga nadomestiti s prepricljivejsim govorom (psihologija namere, delovanja): etika vrlin. Teorija zmote: moralna teorija zmote (moralnost), celostna teorija zmote (normativnost). Moramo: moralna normativna sodba. Zmerna teorija zmote: : teoreticna prepricanja o moralnosti zmote, ne ogroza moralne prakse, ce bi se odkrila kot zmota bi se spremenila tudi nasa moralna praksa. Etika skrbi: zmotna teoreticna prepricanja, preprecujejo da moralnost medosebni odnosi, ne avtoriteta.  Frege-Geach. Prepricanje vrsta vrline. Splosnejsa semantika zavezanosti. Zavezanost, ne-opisnost. Semanticni model za zavezanost: Ista jedrna vsebina, potem: zavewzanost opisu, najstvu. Relativizem presojevalca, delovalca. Vzrocna, razlagalna pomembnost, ucinkovitost. Lastnost, test, vzrocna ucinkovitost, razlagalna pomembnost: obstaja, ne obstaja. Motivacijski internalizem. Prilagoditev: notranja, zunanja. Sodbe, motivacija. Dolznosti -> razlogi. Pojmovno. Moralna fenomenologija. Objektivnost.

17 5 17

Kognitivisticni ekspresivizem: prepricanjska izraznost. Moralne sodbe: prepricanja, opis, R/N, realizem; neprepricanjske, ni opis, ni R/N, nerealizem. Prepricanja zavezanost: dejstvena, najstvena. Resnica ujemanje: neposredno, posredno. Izjavna vsebina, kognitivna vsebina / ni kognitivna vsebina, opisna vsebina / ni opisna vsebina. Jedrna vsebina. Ugovori.

24 5 17

Fenomenologija racionalne dejavnosti: jaz kot izvor, izbira, smotrnost, barvna osvetlitev, prostovoljnost, izkustvo delovanja. Fenomenologija prakticnih razlogov: teleologija (sredstvo-namen), motivacija. Prepricanje: neprostovoljno, nisem izvor. Prepricanje: smoter resnica (kategoricno), razvidnost (objektivno), obcutljivost (subjektivno), vseobsezni spoznavni dozdevki. Fenomenologija spoznavnih razlogov: teleologija (smoter-cilj): resnica, objektivna razvidnost, subjektivna obcutljivost, vserazseznostna obcutljivost.

31 5 17

Spoznavna vrlina. Dejavnost. Sredstvo-cilj. Prepricanja. Teleologija. Resnica. Zanesljivost. Objektivna razvidnost. Subjektivna spoznavna obcutljivost. Vserazsezni spoznavni zadnji dozdevki. Deontika. Psihoticni mozgani v kadi: resnica, nic vrline. Mozgani v kadi: vrlina, ni resnice. Fant, punca: 1/2, 1/3. Racionalnost: objektivna, subjektivna (obcutljivost, izkustvena).

 

 

Prisotnost in obveznosti

Babic Nika 1

Birsa Arijana 1

Bizjak Rihard 1

Bogolin Anamarija 18 Izrocek 2, esej

Butala Katarina 24 Izrocek 2, esej+

Capuder Lucija 24 Izrocek 2, esej

Colnar Valentina 24 Izrocek 2, esej

Divjak Gasper 20 Izrocek 2, esej

Gril Urban 23 Izrocek 2, esej

Gulic Emanuela 5 Izrocek 2, esej

Jelacic Luka 23 Izrocek 2, esej

Kastelic Katarina 18 Izrocek 2, esej

Krajnik Urska 24 Izrocek 2, esej

Kusej Arne 25 Izrocek 2, esej

Lorger Ana 23 Izrocek 2, esej

Mauko Denis 11

Mertik Mateja 22 Izrocek 2, esej

Mötzl Masa 1

Ovnik Jan 25 Izrocek 2, esej

Poklar Iris 10 Izrocek 2

Polanic Petra 23 Izrocek 2, esej

Puconja Suzana 24 Izrocek 2, esej

Rebolj Teja 25 Izrocek 2

Remskar Klavdija 24 Izrocek 2, esej

Sehic Haris 24 Izrocek 2, esej

Tihelj Tinkara 29 Izrocek 2, esej

Tikvic Jasna 2

Toplak Aljosa 23 Izrocek 2, esej

Valenko Ales 8 Izrocek 6

Valjavec Soklic Luka 20 Izrocek 2, esej

Zunec Ziga 25 Izrocek 2, esej

 

 

 

 

 

 

Študijska (izpitna) literatura
Potrč, Matjaž (2004) Dinamična filozofija, Ljubljana: ZIFF.
Strahovnik, Vojko (2016) Moralna teorija, Maribor: Aristej.
Potrč, M. in Strahovnik, V. Practical Contexts, Frankfurt: Ontos-Verlag, 2004.
Potrč, M., Strahovnik, V. in Lance, M. Challenging Moral Particularism, Routledge, New York, 2007.
Strahovnik, Vojko (2009) Moralne sodbe, intuicija in moralna načela, Velenje: IPAK.
Potrč, Matjaž “The Person and the Good” v JUHANT, Janez (ur.) in ŽALEC, Bojan (ur.) Person and Good Man and His Ethics in the Postmodern World. Berlin 2006: LIT Verlag, Theologie Ost-West, Band 6: str. 229-240.
Potrč, Matjaž, Strahovnik, Vojko. Meinongian theory of moral judgments. V: SCHRAMM, Alfred (ur.). Meinong studies. Frankfurt: Ontos, cop. 2005-<2009>, str. 93-122.