ETIKA IN MORALNA TEORIJA 2015/2016
2. semester; ponedeljek, 9:40-13:00 (pred. 434) red. prof. dr. Matjaž Potrč
Vsebina predmeta: V okviru predmeta bodo v letu 2015/2016 predstavljena temeljna vprašanja moralne filozofije, posebej pa tista, ki so vezana na moralno psihologijo in moralno fenomenologijo:
- moralna motivacija in delovanje
- psihološki vidiki moralne presoje, kognitivna znanost
- vprašanje relativizma moralnih sodb
- eksperimentalna filozofija in moralnost
Obveznosti študenta: Študent mora aktivno sodelovati pri predmetu, kar izkazuje njegove prisotnost na predavanjih, branje seminarskih tekstov in sodelovanje v razpravi. Za aktivno sodelovanje med letom se šteje, če je bil študent prisoten vsaj na 75% seminarskih srečanj. Ti študenti pridobijo oceno na podlagi sodelovanja. Če je bil študent prisoten vsaj 50% srečanj, bo na ustnem izpitu dobil vprašanje iz seminarskih tekstov. Študent, ki ni obiskoval predmeta in ni izpolnil pogojev sodelovanja v tem akad. letu ne more pridobiti ocene pri predmetu.
Vsebina predmeta 2015/2016 – razpored
Teksti so dosegljivi na tej povezavi. Geslo in up. ime za dostop študent prejme na predavanjih.
Terry Horgan. Injecting the Phenomenology of Agency into the Free Will Debate
Terry Horgan. Handout – Injecting the Phenomenology of Agency into the Free Will Debate
Terry Horgan. Mental Causation and the Agent-Exclusion Problem Final
Terry Horgan. The Phenomenology of Agency and Freedom Draft 6
From current to genuine moral judgment
Opis vsebine
29.2.2016.
Nicelna tocka. Fenomenologija, intencionalnost. Pojavna zavest. Subjektivnost. Bistveni indeksikal: jaz, jaz sam. Prva, tretja oseba. Predstave, misli, custva. Razseznosti nicelne tocke: Izkustvo voljne dejavnosti. Lahko bi storil drugace. Bistvena izbira. Predvidevanje in spominjanje. Zelje. Razlogi. Prostor vzrokov in prostor razlogov.
7.3.2016.
Razseznosti metaetike. Metafizika: realizem, irealizem. Semantika: kognitivizem (prepricanje), nekognitivizem (custveni odziv). Epistemologija. Psihologija (motivacija). Fenomenologija. So moralne sodbe prepricanja? Ne: nekognitivizem (emotivizem, preskriptivizem, ekspresivizem norm, kvazi-realizem, fikcionalizem). Ja: Kognitivizem. Ali so ta prepricanja opisna, torej resnicna ali neresnicna? Ne: neopisni kognitivizem. Ja. So prepricanja vsaj kdaj resnicna? Ne: teorijz amote. Ja: teorija uspeha. So prepricanja resnicna neodvisno od nasega gledisca? Ne: moralni relativizem. Ja: moralni realizem. So dejstva prepricanj naravna? Ne: nenaturalisticni intuicionizem. Ja: Naturalisticni normativni realizem.
14.3.2016.
Vnos fenomenologije dejavnosti v razpravo o svobodni volji. Svobodnjaki, nezdruzljivezi, zdruzljivezi. Svobodnjaski uvid. Fenomenologija, sodba.Fenomenologija dejavnosti: jaz kot izvor, bistvena izbira: lahko bi storil drugace. Frankfutrovi scenariji. Razseznosti vprasanja svobodne volje: fenomenoloska, pojmovna, spoznavna, metafizicna, moralna. Kontekst. Moralna odgovornost. Rajske barve. Pojmovna vprasanja: P1 Pogoji zadovoljitve fenomenologije svobodne dejavnosti. P2 Ali ima fenomenologija dejavnosti svobodnjaske pogoje zadovoljitve? P3 Ali ima fenomenologija dejavnosti zdruzljivostne pogoje zadovoljitve? Uvidna vprasanja: U1 Ali lahko na P1 odgovorimo neposredno z uvidom? U2 Ali lahko na P2 odgovorimo neposredno z uvidom? U3 Ali lahko na P3 odgovorimo neposredno z uvidom? Teorija zmote med kognitivizmom in nekognitivizmom, zacetek.
21.3.2016.
Teorija zmote. Kognitivizem. Prepricanja. Semantika. Opis, R/N. Realizem. Argument za kognitivizem vs. nekognitivizem, naturalizem. Nekognitivizem, custva. Nerealizem. Relativnost, Cudnost. Pristna prepricanja, neprepricanjske naravnanosti; opisnost, neopisnost: Tradicionalni kognitivizem, nekognitivizem. Neopisni kognitivizem, fikcionalizem.
4.4.2016.
Zavestna naperjenost in drugotne kvalitete. Svobodnjaska zdruzljivost. Predmeti: popoplnoma jasni, nejasni, gmota. Niz sorites, brezmejnost. Individualisticna, kolektivisticna nacela. Lahhkotne postavke. Prevrednotnenje. Resnic ujemanje: neposredna, posredna. Edinstvena enakost zavesti-naperjenosti.
11.4.2016.
Metafizika (mereologija, kategorije, obstoj) in etika (norme, dejavnost). Supervenienca, protidejstveni pogojniki in mozni svetovi. Skromni realizem, monizem: eksistencni, prednostni. Nejasnost, brezmejnost. Resnica kot ujemanje: neposredno, posredno. Ob-stoj: bivajoce. Obstoj: bit. Razloka.
18.4.2016.
Miselni poskusi: tramvaj. Namera. Skromni realizem, gmotni materializem. Predmeti: nejasni, jasni, gmota. Problem mnogih, supervrednotenje. Prevrednotenje: nejasnost. Pogoj: razlike, prehoda (individualisticni, kolektivisticni niz, brezmejnost. Resnicnosr: ujemanje: neposredno, posredno. Neomejena popolnoma jasna obmocja. Zdruz.
25.4.2016.
Moralna teorija zmote in nekognitivizem. Moralne sodbe merijo na objektivnost. Argument za kognitivizem, fenomenologija. Svobodna volja in moralna odgovornost. Alternativne moznosti, argumenti iz posledic, vzrocnost, problem kroznosti. Moralna odgovornost in svoboda: nadzor, vzrok, izbira.
9.5.2016.
Argument za kognitivizem. Kognitivizem – realizem. Nekognitivizem – nerealizem. Zmota: kognitivizem – nerealizem. Posledicizem: dejanj, pravil. Idealni kod, realni svet. Fenomenoloski argument. Teze: 1. Fenomenologija, 2. Psihologija, 3. Ontologija, 4. Semantika.
16.5.2016.
Ekspresivizem: izraz, nacrt, dejavnost, naravnanost, nerealizem. Kognitivizem: realizem, opis. Semantika. Nekognitivisticna zmerna teorija zmote. Hagerstrom: fenomenologija, psihologija (ideje, obcutki), ontologija, semantika. Kognitivisticni ekspresivizem (neopisni kognitivizem): je-prepricanja, naj-prepricanja.
23.5.2016.
Racionalno nestrinjanje: popustiva, ostaneva na svojem. Zmota: obicajna, zmerna. Vrstnistvo: svetno, obmocno. Raven: neposredno (zmerna zmota, brez povratne sprege), z odmikom (klasicna zmota, s povratno sprego). Je-prepricanja, naj-prepricanja. Objektivno razlogi,sebi ne dajem prednosti. Kognitivisticni ekspresivizem (prepricanja, R/N, opisujejo, realizem; custva, nerealizem). Smoter: prepricanje: resnica; objektivna glede na to kar je razvidno, spoznavna obcutljivost,spoznavni dozdevki [skupnost].
30.5.16.
Zmerna teorija zmote. Razmislek o moralnem sklepanju. klasika -> Vsakdanje moralno sklepanje. Kajzmota? Navidezni realizem. X ima moralno prav, vendar se lahko motim. Kognitivisticni ekspresivizem. Sibkejsa objektivnost: razlogi, sebi ne dajemo prednosti. Fenomenologija / semantika, ontologija. Psihologija: prepricanja / semantika: ni opisa. Primeri nasprotij.
Opravljene obveznosti in prisotnost
Bergant Nika 18
Franko Ruben 18
Gorjup Petja 11
Ivancic Andraz 19
Jesovnik Martina 17
Kardum Mario 18
Mitic Vesna 1
Policnik Klara 11
Radicevic Sandra 8
Sebela Monja 18
Zega Hana 11
Zagar Marjeta 11
Dodatna literatura: Potrč, Matjaž (2004) Dinamična filozofija, Ljubljana: ZIFF. Strahovnik, Vojko (2009) Moralne sodbe, intuicija in moralna načela, Velenje: IPAK. Williams, B.A.O. (1985) Ethics and the Limits of Philosophy, Cambridge, MA: Harvard University Press. Singer, Peter, (ur.) (1993). A Companion to Ethics. Oxford, UK: Blackwell Publishers. Rawls, John (1999) Theory of Justice. Cambridge, MA: HUP. Sidgwick, Henry (1907/1981) Methods of Ethics, 7th ed., London: Macmillan and Company; ponatis Indianapolis: Hackett, 1981. Audi, Robert (2004) The Good in the Right, Princeton: Princeton University Press. Potrč, M., Strahovnik, V. in Lance, M. Challenging Moral Particularism (London: Routledge 2006) Horgan, T. in Timmons, M. (ur.) (2006) Metaethics after Moore, Oxford: Claredon Press. + izbrani problemski odlomki iz del avtorjev: Platon, Aristotel, Epiktet, Mark Avrelij, Avguštin, Akvinski, Hobbes, Spinoza, Hume, Butler, Kant, Bentham, Mill, Sidwick, Nietzsche, Ross, Moore, Sartre, Hare, Rorty, Parfit, Levinas, Singer, Veber, Gillian, Mackie, idr.